Na podlagi prvega odstavka 43. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Po tej uredbi je naravno okolje:
1. gozd, to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem,
2. obrežni in protivetrovni pasovi drevja,
3. drevoredi in parki,
4. obore za rejo divjadi in pašniki,
5. kmetijska obdelovalna zemljišča, kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd,
6. kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja zemljišča z drugim obvodnim rastjem in nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge neobdelovalne površine.

(1) Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:
1. Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
2. Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že manjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
3. Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
(2) Pri ugotavljanju stopnje požarne ogroženosti za posamezna območja naravnega okolja je treba upoštevati:
1. vremenske razmere,
2. podnebne značilnosti,
3. strukturo vegetacije v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih (starost, vrsto in lego dreves ter drugih rastlin),
4. vegetacijsko obdobje,
5. ureditev prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrba z vodo, razgibanost prostora).

(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) v sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije ali na predlog občine ugotavlja in razglaša veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na posameznem območju.
(2) Uprava:
1. obvešča in opozarja javnost o stopnji požarne ogroženosti v naravnem okolju,
2. opozarja na nevarnost požarov in možne posledice požarov v naravnem okolju,
3. posreduje navodila in ukrepe za varstvo pred požarom v naravnem okolju,
4. obvešča javnost o stanju varstva pred požarom v naravnem okolju.

(1) Občina lahko glede na geografske, vremenske in druge razmere predpiše ali uveljavi posebne ukrepe za varstvo pred požarom ter razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na svojem območju.
(2) Občina ne sme razglasiti nižje stopnje požarne ogroženosti od tiste, ki jo razglasi uprava.

(1) Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se mora:
1. urediti kurišče:
– kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom,
– prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m,
– kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m;
2. zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja ali sežiganja;
3. po končanem kurjenju ali sežiganju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
4. ob zmernem vetru (6 m/s) prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.
(2) Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporablati gorljiva tekočina ali material, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline.

Prepovedano je:
1. kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnika;
2. kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če kurišča ne moremo urediti v skladu s 1. točko prvega odstavka 5. člena; 3. zažigati nepokošene travnike ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelovalna zemljišča.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano:
1. kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj,
2. puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Izjemoma pristojna uprava za obrambo z izpostavami dovoli kurjenje ali sežiganje v naravnem okolju v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih pravnim in fizičnim osebam, ki gospodarijo z gozdovi, vendar le na predhodno zavarovanih mestih, ob organizirani požarni straži in ob predhodno pridobljenem dovoljenju za takšno opravilo.

(1) Organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju, morajo skrbeti, da je požarnovarnostni pas ob infrastrukturi ustrezno vzdrževan in očiščen vseh gorljivih predmetov.
(2) Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju ukrepov varstva pred požarom, določenih s to uredbo morajo organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju usklajevati delo z lastniki in uporabniki navedenih zemljišč.
(3) Lastniki oziroma upravljalci zemljišč naštetih v 1. členu te uredbe morajo izvajati vse predpisane ukrepe za varstvo pred požarom (redno odstranjevati suhe organske materiale, vzdrževati prehodne prevozne poti, graditi in vzdrževati protipožarne preseke itd.).

Na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja je v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, prepovedano uporabljati naprave in izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v izjemnih primerih na podlagi 8. člena te uredbe.

(1) Občina mora ob veliki in zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov. Pri tem morajo sodelovati regijski center za obveščanje, lastniki oziroma upravljalci gozdov in drugih zemljišč, inšpektorji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kmetijski in gozdarski inšpektorji, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, kmetijci, gasilci, policija in pripadniki civilne zaščite. V sistem opazovanja in obveščanja se lahko vključijo tudi letalci v letalskih klubih, radioamaterji in lastniki posameznih CB-postaj ter druga društva in posamezniki.
(2) Sodelovanje letalskih klubov ter letalskih enot policije in Slovenske vojske pri opazovanju in obveščanju organizira uprava.

Lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljalec gozda ali drugega zemljišča mora v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost na podlagi občinskih načrtov varstva pred požarom ali na podlagi načrta varstva pred požarom za gozdove organizirati požarno stražo, ki lahko ob morebitnem vžigu v čim krajšem času začne gasiti.

Prepovedano je zakrivanje, prestavljanje, odstranjevanje ali uničevanje oznak in naprav, ki opozarjajo na nevarnost nastanka požara ali pa so namenjene preprečevanju širjenja požara.

Vsi, ki v skladu z 11. členom sodelujejo pri opazovanju in obveščanju o nevarnosti požara v naravnem okolju, posredujejo podatke o stanju in dogodkih na svojem območju pristojnim regijskim centrom za obveščanje.

Izvajanje te uredbe neposredno nadzorujejo inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija.

Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija v obdobjih, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, poostreno nadzoruje ogrožena območja.

(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. pri kurjenju ali sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju ne izvaja predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom v naravnem okolju (5. člen);
2. kuri v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnika, kuri ali sežiga kmetijske ostanke na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih in kurišča ne more urediti v skladu s prvo točko prvega odstavka 5. člena, zažiga nepokošene travnike ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelovalna zemljišča (6. člen);
3. v obdobju, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost ali v drugih sušnih obdobjih tam kuri, sežiga, uporablja odprt ogenj, pušča ali odmetava goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar (7. člen);
4. v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost ali v drugih sušnih obdobjih, kuri ali sežiga v gozdu ali na drugih zemljiščih pa pri tem predhodno ne zavaruje mesta kurjenja ali sežiganja ali ne organizira požarne straže ali ne pridobi potrebnega dovoljenja (prvi odstavek 8. člena);
5. ne skrbi, da so požarnovarnostni pasovi ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi v naravnem okolju ustrezno vzdrževani ali očiščeni vseh gorljivih predmetov (prvi odstavek 9. člena);
6. kot lastnik oziroma upravljalec zemljišča naštetega v 1. členu te uredbe ne izvaja vseh predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom (tretji odstvek 9. člena);
7. na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti uporablja naprave ali izvaja dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v dovoljenih primerih na podlagi 8. člena te uredbe (10. člen);
8. zakriva, prestavlja, odstranjuje ali uničuje oznake ali naprave, ki opozarjajo na nevarnost nastanka ali pa so namenjene preprečevanju širjenja požara (13. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju, se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 1., 2., 3., 6., 7., ali 8. točke prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(2) Denarno kazen za prekrške iz prejšnjega odstavka izterja na kraju prekrška inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali gozdarski ali kmetijski inšpektor ali policija.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.