Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) na seji dne 4. 10. 1995 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja Bezina (v nadaljevanju besedila: PUP), ki jih je izdelal Profil d.o.o Velenje pod št. proj. 78/94 v juniju 1995.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– splošna merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila ni pogoje za komunalno urejanje zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja.

Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljene urbanistične odločbe.

Za posamičen poseg ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev, kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

Ureditveno območje PUP Bezina predstavlja zaključena celota zemljišč naselja Bezina. Vse parcele znotraj ureditvenega območja so v katastrskih občinah Bezina in Tepanje.
Opis meje ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca. Začetna točka meje (T1) je v južnem vogalu parc. št. 425/22 k.o. Bezina. Od začetne točke T1 poteka meja v smeri proti zahodu po južnem robu parcele št. 425/22 in prečka parcelo št. 1204 (reg. cesta Slovenske Konjice - Oplotnica). Od tu dalje poteka meja v smeri proti severozahodu po zahodnih robovih parcel vse k.o. Bezina št. 425/27, 425/30, 425/28, 425/38, 425/29, 425/37, 425/33, 425/32, 425/36, 425/34 in prečka parcelo 425/2. Meja nato poteka ob zah. robu parc. št. 428/4, 1187/2 (cesta) in se nadaljuje ob zahodnih robovih parcel št. 384/2, 384/4, 384/14, 384/3, 384/10, 384/9, 384/6, 376/2, 453/7, 453/6 in delno 453/4, 453/21 ter delno 255. Meja se nato obrne proti severovzhodu, prečka parc. št. 255, 249 in 1203 (regionalna cesta Slovenske Konjice - Oplotnica). Potem, ko poteka meja v dolžini 100 m ob vzhodnem robu parcele št. 1203 (reg. cesta), se meja obrne proti severu in severovzhodu ter poteka ob robovih parcel št. 454/7, 457, delno 460, obkroži parc. 470 in se nadaljuje po robovih parcel št. 472/1, 472/2, 472/4, 472/3, 481/1, 482, 483, delno 484, 490/1, 490/2, 489, 488. Meja poteka v smeri proti jugovzhodu in prečka parcele št. 457, 502, 505. Nato meja poteka po severovzhodnih robovih parcel št. 509, 511/1 in delno 511/2; meja nato obkroži parcelo št. 422, se obrne in poteka v smeri proti severozahodu po južnih robovih parcel št. 443 in 444, prečka to parcelo ter se nadaljuje po južnih in vzhodnih robovih parcel št. 503, 451, 476, delno 464, 463 in 452. Meja se v jugovzhodnem vogalu parc. št. 452 obrne proti jugu in jugo vzhodu, prečka parc. št. 453/13, 450/1, 453/19 in 346/4, nato pa poteka po vzhodnih robovih naslednjih parcel: 376/19, 376/11, delno po 1187/3 (pot), 376/7, po 430 in obkroži parcelo 426/4. Meja se nadaljuje po robovih parcel 426/1, 427/1, delno po 427/5, nato po 427/3, 427/4 in 526, kjer v vzhodnem vogalu parc. št. 526 doseže mejo med katastrskima občinama Bezina in Tepanje. Meja tu dalje poteka po zemljiščih v k.o. Tepanje, v smeri proti jugu, po vzhodnih robovih naslednjih parcel (vse k.o. Tepanje: 1073/1, 1075/2, 1076/1, 1076/6, 1076/11, 1073/2, 1076/4, 1070 ter nato obkroži parcelo št. 1071 ter zopet doseže mejo med katastrskima občinama Tepanje in Bezina ter se zaključi v začetni točki T1 (južni vogal parc. št. 425/22 k.o. Bezina).
Velikost ureditvenega območja naselja Bezina znotraj opisane meje je 23,25 ha.

Ureditveno območje naselja Bezina obsega naslednje parcele:
k.o. Bezina:
parcele št.:
249/2 del; 253/1, 2, 3; 255 del;
376/2, 6, 7 del, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 22;
383/1, 2; 384/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 in 15;
425/2 del, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38;
426/1, 2, 3, 4 in 5; 427/1, 3, 4 in 5; 428/1, 2, 3 in 4;
430; 431/1 del 442; 443; 444 del; 450/1 del; 451; 452;
453/4, 6, 7, 8, 9, 13 del, 14, 15, 16, 17, 19 del in 21; 454/1, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9;
460; 461; 462; 463; 464; 465; 466; 467; 468; 469;
470; 472/2, 3, 4 in 5; 473; 474; 475; 476; 477; 478; 479;
480/1, 2; 481/1, 2, 3; 482; 483; 484; 485; 486; 488; 489; 490/1, 2; 497 del;
502 del; 503; 504; 505 del; 509; 510; 511/1, 2; 525; 526; 1203/1 del; 1204 del;
k.o. Tepanje:
stavbišče: 250
parcele št.:
1070, 1071, 1073/1, 2, 3; 1074; 1075/1, 2, 3; 1076/4, 6, 7, 9, 11 in 12.

Ureditveno območje naselja Bezina je členjeno v več območij urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja:
1.0 Stanovanjska območja, kjer so načeloma možni posegi v prostor, ki bodo podrejeni stanovanjski funkciji območja (novogradnje kot zapolnitev med objekti, dozidave, adaptacije, rekonstrukcije); izjemoma, po predhodni presoji vplivov na okolje, je možna tudi druga namembnost:
1.1. Območje v jedru ureditvenega območja naselja Bezina, severnovzhodno ob cesti R 343 A Slovenske Konjice - Oplotnica
1.2. Območje v jedru ureditvenega območja naselja Bezina, jugozahodno ob cesti R 343 A
1.3. Območje v jedru ureditvenega območja naselja Bezina, jugovzhodno ob koridorju DV20kV
1.4. Območje v severnem delu ureditvenega območja naselja Bezina, vzhodno ob cesti R 343 A
1.5. Območje zahodno ob potoku Bezina
1.6. Območje v južnem delu ureditvenega območja naselja Bezina, zahodno ob cesti R 343
1.7. Območje v južnem delu ureditvenega območja naselja Bezina, vzhodno ob cesti R 343 in zahodno ob potoku Bezina
1.8. Območje vzhodno ob potoku Bezina.
2.0. Območje naselja, kjer so možni posegi v prostor, ki bodo podrejeni centralnim funkcijam naselja Bezina.
3.0. Območja naselja, kjer prevladuje kmetijska funkcija območja; možni so posegi v prostor, ki bodo podrejeni kmetijski funkciji območja:
3.1. Območje kurje farme
3.2. Območje kmetije (Obrul) v osrednjem delu ureditvenega območja naselja, severovzhodno ob cesti R 343 A.
4.0. Območja, kjer posegi v prostor niso možni - varovalni koridorji infrastrukturnih objektov:
4.1. varstveni pas DV 20 kV
4.2. varstveni pas ceste R 343 A Slovenske Konjice - Oplotnica.
5.0. Območja, kjer posegi v prostor niso možni - prehod v odprt kmetijski prostor:
5.1. Območje na severnem delu ureditvenega območja naselja Bezina - proti Strteniku
5.2. Območje na severovzhodnem delu ureditvenega območja naselja Bezina - proti cesti Gabrovnik - Strtenik
5.3. Območje gozda na severozahodnem delu ureditvenega območja naselja Bezina
5.4. Območje v osrednjem delu ureditvenega območja naselja Bezina - ob kmetiji (Obrul)
5.5. Območje ob potoku Bezina
5.6. Območje ob cesti R 343 A - nadaljevanje območja 5.5.

Za določanje vrst posegov v prostor ureditvenega območja naselja Bezina veljajo naslednje načelne opredelitve:
– dovoljena je gradnja objektov lokalnega značaja (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Bezina, ki so skladni z opredelitvami iz planskih aktov občine Slovenske Konjice, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP ni drugače določeno;
– dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Znotraj posameznih opredeljenih območij urejanja, ki so navedena v 7. členu tega odloka, je pri posegih v prostor upoštevati naslednje prioritete:
1. v območjih 1.1. - 1.8. so dovoljeni posegi v prostor v smislu stanovanjske gradnje;
2. v območju 2.0. morajo biti namembnosti posegov podrejene centralnim funkcijam naselja, možne pa so tudi gradnje stanovanjskih objektov;
3. v območjih 3.1. in 3.2. morajo biti namembnosti posegov podrejene kmetijski dejavnosti;
4. v območjih 4.1. in 4.2. ni dovoljena gradnja novih objektov zaradi varovalnih funkcij naštetih območij;
5. v območju 5.1. - 5.6. ni načeloma dovoljena gradnja novih objektov zaradi varovanja odprtih / kmetijskih površin in krajinskih značilnosti prostora.

Ob upoštevanju prioritet, ki so navedene v 9. členu tega odloka, so znotraj posemeznih opredeljenih območij iz 7. člena tega odloka možni še naslednji posegi:
1. novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva, v območjih 3.1 in 3.2.
2. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi objekti v območjih 1.1. - 1.8. in 2.0.; kot zapolnitev se šteje gradnja, ki od obstoječih ali predvidenih objektov oziroma naravnih ovir ni oddaljena več kot 18m;
3. prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov;
4. nadomestna gradnja stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo;
5. novogradnja in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služijo razvoju naselja predvsem v območju 2.0.;
6. prizidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov za centralne, oskrbne in storitvene dejavnosti predvsem v območju 2.0.;
7. novogradnja, nadomestna gradnja in rekonstrukcija obstoječih objektov za obrtne dejavnosti, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost ob upoštevanju pogojev za to dejavnost v območjih urejanja 2.0.;
8. gradnja in rekonstrukcija pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute in podobno) kot samostojni objekti ali prizidki k obstoječim objektom v vseh območjih urejanja razen v območjih 4.1. - 4.2. in 5.1. - 5.6.;
9. ureditev športno-rekreacijskih površin manjšega obsega po predhodni presoji možnosti za umestitev v prostor v območjih 2.0. in 5.5.

Sprememba namembnosti objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin morajo biti v skladu s prioritetami, kot so opredeljene v 9. členu tega odloka, in v skladu z namembnostmi, kot so opredeljene v 10. členu tega odloka.
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost.

Za določanje velikosti parcel veljajo naslednja določila:
– za stanovanjske objekte naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju;
– velikost parcel znotraj območij urejanja 1.1. - 1.8. iz 7. člena tega odloka, ki so namenjena stanovanjski gradnji, naj ne presega 600 do 800 m2.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
a) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m; z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo je lahko ta širina tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m.
V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele.
b) Za kmečka gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
c) Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.

Novi objekti in prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji.
Odmiki novih objektov in prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od vodotoka Bezina in drugih vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji skrbnika vodotoka.

Novogradnje, nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje, kot so opredeljeni s tem odlokom.
Namembnost novogradenje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene lokaciji predpisuje ta odlok. Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici.
Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo, so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje.

Pogoji za oblikovanje novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so naslednji:
a) Stanovanjski objekti:
– Tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica objekta je praviloma vzporedna s plastnicami.
– Višinski gabarit: klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje s tem, da kapna lega ne presega 0,8 m višine.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 35 st. do 40 st. Kritina naj bo praviloma opečna. V posameznih območjih urejanja je naklon strešin in kritino prilagajati sosednjim objektom.
Zaželeni so čopi.
b) Pomožni objekti:
– Dovoljena je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov.
– Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna velikost naj ne presega dimenzij 2 m x 3 m. Gabarit objekta ne sme presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z naklonom strešin 35 st. do 40 st. in opečno kritino. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij.
– Prostostoječe cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
c) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
– Objekti so praviloma enoetažni z možnostjo izkoriščenega podtrešja in podolgovatega tlorisa. Streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter z naklonom 35st. do 40st. Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki so po obliki in izvedbi enaki obstoječim streham.
– Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
č) Ostali objekti (objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti, obrtni objekti):
– Pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije.

Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.

Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih materialih.
Ograje so dovoljene, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi predpisi.
Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

Načrtovanje in urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo z soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Pri graditvi ali rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, vkolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje. Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena, se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, itd.).

Pri oskrbi z vodo je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
– Za lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je potrebno predhodno preučiti možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode.
– V predelih ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
– Kolikor se oceni, da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne nemenske požarne zbiralnike vode po pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba.
– Ni dovoljeno zasipavanje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak ustrezno vzdrževati.

Za odvajanje odpadnih vod veljajo naslednji pogoji:
– V naselju Bezina je načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinskih vod je reševati sočasno s cestno prometno ureditvijo.
– V delih ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, je odvod odpadnih vod reševati z individualnimi ali skupinskimi pretočnimi greznicami z odtokom v ponikovalnico ob upoštevanju določil iz navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
– Pri objektih za kmetijsko dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili navodila o urejenju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno s pogoji pristojne sanitarne inšpekcije.

Za odstranjevanje komunalnih odpadkov veljajo naslednji pogoji:
– Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v Občini Slovenske Konjice je določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom ravnanju z odpadki.
– Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi prvotno stanje in namembnost.
– Posebne odpadke (odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.

Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje ter planirano zasnovo elektroomrežja.
– Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za gradnjo.
– Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na elektroenergetsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca.
– Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše ustrezna strokovna služba.

V naselju Bezina je potrebno zagotoviti javno razsvetljavo skladno s pogoji in načrtovanji pristojne službe.

Cestam so določeni varovalni pasovi:
– 20 m za regionalni cesti R-343 A Slovenske Konjice - Oplotnica
– 4 m za lokalne dostope.
Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov, postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca cest.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat, kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja.

Za vse posege, ki bi segli v varovalni pas VN 20 kV elektro daljnovoda je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.

Pri poseganju v prostor ureditvenega območja naselja Bezina (kmetijska dejavnost, prenova, novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih razmerij,
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije ipd.). Vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi.
Okolica objektov se lahko zasadi le z avtohtonimi - domačimi vrstami rastlinja. Vnašanje drugih vrst ter eksotičnega drevja ni dovoljeno.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri posegih v prostor, je potrebno deponirati in jo uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin.
Da se ohranja naravno ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in pristojnega veterinarskega inšpektorja.

Potok Bezino in potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka vsaj 5 m. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti ali zasajeno rastlinje, ki bi ovirali prehod ob vodotoku.

Za zagotovitev varstva pred požari je potrebno pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije.

Vsi viri vseh vrst onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja.
Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.

Poseljena območja ob cesti R-343 A je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, 15/78). Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za zahtevnejše posege v prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
V območjih, kjer prevladuje stanovanjska funkcija (območja 1.1. - 1.8. in 2.0.) so dopustne le take dodatne dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.

Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz veljavnih zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred požari.
Interese in potrebe glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu Občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/84) za celotno ureditveno območje naselja Bezina, ki ga omejuje meja, opisana v 5. členu tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri pristojnih organih Občine Slovenske Konjice.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.