Na podlagi 51. člena zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93, popr. 15/94) in po pridobitvi mnenja odbora Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko in pravosodje št. 700-01/93-19/11 z dne 16. 10. 1995 sprejemam
P O S L O V N I K
varuha človekovih pravic
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh), določa delitev področij ter postopek z vlogami.
2. člen
Varuh posluje v slovenskem jeziku.
Kdor ne obvlada slovenskega jezika, lahko vloži pobudo pri varuhu v svojem jeziku.
3. člen
Varuh ima okrogel pečat. Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis “Republika Slovenija Varuh človekovih pravic”.
4. člen
Vprašanja organizacije službe in načina dela varuha, ki niso urejena z zakonom in s tem poslovnikom, se uredijo z drugimi splošnimi akti varuha.
5. člen
Varuh sodeluje s sorodnimi ustanovami in njihovimi združenji v drugih državah ter z ustreznimi mednarodnimi organizacijami.
6. člen
Varuh obvešča javnost o svojem delu prek rednih letnih ali posebnih poročil, s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili sredstvom obveščanja, z objavami poročil in predlogov v javnih glasilih in s posebnimi publikacijami.
Pri tem upošteva varuh predpise o varovanju tajnosti podatkov in zaupno naravo postopka v skladu z zakonom.
7. člen
Varuh obvešča javnost neposredno ali prek kabineta.
8. člen
Postopek pri varuhu je zaupen.
Pobudnika in organ, na katerega se pobuda nanaša, varuh po končanem postopku seznani o svojih ugotovitvah s končnim poročilom.
Varuh nobenemu udeležencu postopka ni dolžan omogočiti vpogleda v spis.
II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA
9. člen
Služba varuha človekovih pravic je organizirana v Uradu varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: urad varuha).
Urad varuha sestavljajo:
1. Kabinet varuha
2. Služba generalnega sekretarja
3. Strokovna služba varuha.
Kabinet varuha skrbi za potek obravnave pobud in opravlja administrativno-tehnične, informacijske in druge naloge, ki so potrebne za opravljanje nalog iz pristojnosti varuha in namestnikov varuha.
Delo kabineta varuha organizira in vodi vodja kabineta po navodilih varuha.
Služba generalnega sekretarja opravlja samostojno ali v sodelovanju z zunanjimi izvajalci vse naloge na organizacijskem, pravnem, upravnem, materialnem, finančnem in kadrovskem področju, ki so potrebne za delovanje urada varuha.
Strokovna služba varuha opravlja strokovne naloge za varuha in namestnike varuha.
Strokovno službo varuha vodi vodja strokovne službe.
Urad varuha vodi generalni sekretar varuha.
10. člen
Generalni sekretar ima glede vodenja dela urada in delovnih razmerij pravice in dolžnosti predstojnika republiškega upravnega organa v skladu z zakonom, razen če z zakonom o varuhu človekovih pravic ali akti varuha ta pristojnost ni izrecno določena varuhu človekovih pravic.
Generalni sekretar je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo urada varuha.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren varuhu.
Generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti nadomešča vodja kabineta varuha ali drug delavec, ki ga določi varuh.
11. člen
Zadeve iz pristojnosti varuha se delijo na naslednja področja:
– ustavne pravice
– omejitve osebne svobode
– socialna varnost
– delovno pravne zadeve
– upravne zadeve
– sodni postopki
– okolje in prostor
– gospodarske javne službe
– stanovanjske zadeve.
Za vsako področje je pristojen eden izmed namestnikov.
Zadeve, ki se ne razvrstijo v posamezno področje, obravnava kabinet varuha.
Podrobnejšo delitev posameznega področja določi varuh, ob upoštevanju:
– vsebinske povezanosti problematike,
– organizacije in vrste postopkov državnih in drugih organov, do katerih ima pooblastila ter
– zaokroženosti strokovnih področij.
12. člen
V zvezi s svojim delom ima namestnik na področjih, za katera je pristojen, vsa pooblastila, ki jih daje zakon varuhu.
Funkcionarjem in uslužbencem urada varuha lahko da varuh za dejanja, ki jih opravljajo, splošna ali posamezna pooblastila.
13. člen
Varuh, namestniki, funkcionarji in pooblaščeni uslužbenci urada varuha imajo službene izkaznice s fotografijo, podatki o identiteti in navedbo pooblastil.
Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše varuh.
Za izdajanje izkaznic in evidenco o izdanih izkaznicah skrbi generalni sekretar varuha.
14. člen
Delovni čas urada varuha določi varuh tako, da je usklajen z delovnim časom državnih organov.
15. člen
Varuh lahko opravlja svoje delo tudi zunaj svojega sedeža.
16. člen
Varuh in namestniki varuha opravljajo razgovore s strankami v predhodno dogovorjenem času.
Če razgovor ni bil predhodno dogovorjen, pobudnik pa kljub temu želi razgovor, ga opravi s strokovnim sodelavcem ali svetovalcem, ki ga določi generalni sekretar.
17. člen
Pobude za začetek postopka pri varuhu ter druge vloge in dopise sprejema glavna pisarna.
III. POSTOPEK
18. člen
Postopek za ugotavljanje kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma druge nepravilnosti se začne na pobudo.
Pobudo za začetek postopka lahko da vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo.
Na lastno pobudo začne postopek, če gre za posebej pomemben primer kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma druge nepravilnosti.
Če v posamični zadevi varuh začne postopek na lastno pobudo, je za začetek postopka potrebno soglasje prizadetega.
19. člen
Pobuda za začetek postopka se praviloma vloži pisno.
Na zahtevo pobudnika pobudo sprejme na zapisnik strokovni sodelavec ali svetovalec, ki ga določi generalni sekretar.
V nujnih primerih lahko varuh sprejme pobudo tudi po telefonu.
Takšno pobudo je dolžan pobudnik vložiti pozneje v pisni obliki. Če je ne vloži v enem mesecu, se postopek lahko ustavi.
20. člen
Pobuda za začetek postopka mora biti podpisana in označena z osebnimi podatki pobudnika. Vsebovati mora naslednja dejstva in dokaze:
– državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organ) na katerega se pobuda nanaša,
– navedbo človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki je bila kršena, oziroma nepravilnosti pri poslovanju organa,
– dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda,
– navedbo pravnih sredstev, ki jih je v zadevi že uporabil.
Če pobudo v imenu prizadetega vloži kdo drug, je treba k pobudi priložiti soglasje oziroma pooblastilo prizadetega.
21. člen
Na vloge in druge dopise, ki nimajo narave pobude za začetek postopka, odgovarja generalni sekretar ali vodja kabineta.
22. člen
Če je pobuda nepopolna ali nerazumljiva, se pobudniku določi primeren rok za dopolnitev oziroma popravo.
23. člen
Če je za ugotovitev, razjasnitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, ki ga urad varuha nima, se v postopek lahko vključi izvedenec.
O vključitvi izvedenca odloči varuh.
24. člen
Ob upoštevanju neformalnosti narave postopka pri varuhu se v tem postopku glede izločitve, zapisnika, vabil, vročanja, štetja rokov in ugotovitvenega postopka smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
25. člen
Pred odločitvijo o načinu obravnavanja pobude lahko varuh opravi potrebne poizvedbe. V ta namen zahteva od pristojnih organov, da mu v določenem roku pošljejo pojasnila, informacije in druge podatke.
26. člen
Kadar je to možno, si varuh ves čas postopka prizadeva za sporazumno rešitev zadeve s poravnavo.
Ob poravnavi se postopek s pobudo zaključi.
Dosežena poravnava ne pomeni, da varuh ne sprejme svojih ugotovitev in predlogov ter jih ustrezno obravnava v skladu z zakonom.
27. člen
Glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko varuh v vsaki fazi postopka vsakemu organu pošlje svoje mnenje o zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto in stopnjo postopka, ki teče pred temi organi.
28. člen
Varuh o pobudi odloči po skrajšanem postopku, zlasti kadar so dejansko stanje in stališča prizadetih strani razvidna iz dokumentacije, priložene k pobudi za začetek postopka.
Odločitev vsebuje ugotovitev dejanskega stanja, presojo o kršitvi človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma drugi nepravilnosti ter način, kako naj se kršitve oziroma nepravilnosti odpravijo.
29. člen
Varuh začne preiskavo s sklepom o preiskavi.
30. člen
Sklep o preiskavi vsebuje zlasti:
– povzetek pobude in navedb organa, na katerega se pobuda nanaša,
– navedbo ravnanja, ki domnevno pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma drugo nepravilnost,
– osebe, ki bodo opravile preiskavo.
31. člen
Varuh lahko prekine preiskavo, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pobudnik neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje preiskave.
S prekinitvijo se postopek obravnave pobude zaključi.
S prekinitvijo se seznani pobudnika in organ, na katerega se pobuda nanaša.
32. člen
Po opravljeni preiskavi varuh izdela osnutek poročila o svojih ugotovitvah in ga pošlje prizadetim strankam. Te lahko v roku, ki ga določi varuh, pošljejo svoje pripombe ali predloge za dopolnitev ugotovitev v poročilu.
V nujnih primerih ali kadar presodi na podlagi dokumentacije, s katero razpolaga, da so dejstva nesporna, lahko varuh sprejme svoje ugotovitve in predloge brez predhodnega preverjanja iz prejšnjega odstavka.
33. člen
Varuh v končnem poročilu navede svojo oceno dejstev in okoliščin posameznega primera in ugotovi, ali je šlo v obravnavanem primeru za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ter na kakšen način so bile kršene oziroma ali je šlo za drugo nepravilnost.
Varuh hkrati predlaga način, s katerim naj se odpravi ugotovljena nepravilnost. Pri tem lahko predlaga, da organ ponovno izvede določen postopek v skladu z zakonom, predlaga povrnitev škode ali predlaga drug način odprave nepravilnosti, ki je bila storjena posamezniku. Pri tem ne posega v civilnopravne pravice, ki jih ima posameznik za povrnitev škode.
V končnem poročilu se varuh opredeli tudi do morebitnih pripomb prizadetih strank k osnutku poročila, ki niso bile upoštevane.
Varuh lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost.
34. člen
Varuh oziroma oseba, ki jo varuh pooblasti, lahko vstopi v uradne prostore vsakega državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil.
V zvezi s svojim delom ima varuh oziroma oseba, ki jo varuh pooblasti, pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov.
35. člen
Varuh lahko pregleda zapore ali druge prostore, v katerih so osebe, ki jim je odvzeta prostost, ter druge zavode z omejeno svobodo gibanja.
Varuh ima pravico, da opravi razgovor z osebami v zavodih iz prejšnjega odstavka brez navzočnosti drugih oseb.
Pregledi se lahko opravijo brez predhodne najave.
Osebe za razgovor se lahko izberejo na ustrezno naključen način.
36. člen
Pri obravnavanju širšega vprašanja, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov, varuh pridobi od pristojnih organov informacije in stališča o obravnavanem vprašanju.
Po proučitvi vprašanja lahko varuh pripravi mnenje s predlogi in priporočili.
Mnenje pošlje pristojnemu organu, lahko pa tudi Državnemu zboru in Vladi Republike Slovenije.
IV. DRUGE DOLOČBE
37. člen
Varuh lahko v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.
38. člen
Varuh lahko ob pogojih, ki jih določa zakon, vloži pred ustavnim sodiščem ustavno pritožbo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava.
Ustavno pritožbo vloži s soglasjem tistega, katerega človekovo pravico ali temeljno svoboščino varuje v posamični zadevi.
39. člen
O prejetih pobudah in njihovi obravnavi se vodi statistika.
40. člen
Letno poročilo vsebuje ugotovitve o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji, opis bistvene problematike, statistični pregled prejetih, obravnavanih in zaključenih vlog, opis posameznih značilnih primerov kršitev oziroma nepravilnosti ter poročilo o drugih aktivnostih varuha.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
41. člen
Obravnava pobud, vloženih pred uveljavitvijo tega poslovnika, se nadaljuje in zaključi skladno z določili tega poslovnika.
42. člen
Ta poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1473/95-K
Ljubljana, dne 18. oktobra 1995.
Ivan Bizjak l. r.
Varuh človekovih pravic
