Na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) v zvezi s 43. členom zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) minister za obrambo po predhodnem soglasju predsednika republike, št. 830-01/95-2 z dne 19. 10. 1995 izdaja

S tem navodilom se določajo pogoji in postopki za izvrševanje obveznosti Ministrstva za obrambo do predsednika republike kot vrhovnega poveljnika Slovenske vojske.
V primeru zadržanosti oziroma trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika republike Ministrstvo za obrambo izvršuje obveznosti iz tega navodila do predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, dokler opravlja funkcijo predsednika republike v skladu z ustavo.

Ministrstvo za obrambo obvešča predsednika republike z rednimi in izrednimi poročili obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo ter sprotnimi informacijami in ugotovitvami:
– ki neposredno pomembno vplivajo na varnost države;
– o povišani bojni pripravljenosti ali drugih aktivnostih v tujih obrambnih silah, ki vplivajo na varnost države;
– o pomembnejših oblikah in načinih vojaških pritiskov ali ogrožanja varnosti države.

Ministrstvo za obrambo predsednika republike redno letno pisno seznanja s stanjem bojne pripravljenosti Slovenske vojske in po potrebi, če to zahtevajo varnostne razmere. Predsednik republike lahko pisno zahteva od Ministrstva za obrambo, da se ga seznani s stanjem bojne pripravljenosti Slovenske vojske.
Redno seznanjanje predsednika republike s stanjem bojne pripravljenosti Slovenske vojske iz prejšnjega odstavka tega člena se izvaja v marcu za preteklo leto.

Ministrstvo za obrambo sproti dostavlja predsedniku republike obvestila o:
– kršitvah zračnega prostora in teritorialnih voda države;
– vplutju tujih vojaških plovil v teritorialne vode;
– izrednih dogodkih v Slovenski vojski, v katerih je nastala večja materialna škoda oziroma je izgubilo življenje ali bilo poškodovanih več pripadnikov Slovenske vojske oziroma če je prišlo do hujše kršitve vojaške discipline s strani večje skupine vojaških oseb;
– ukrepih povišane bojne pripravljenosti;
– poskusnih mobilizacijah samostojnih bataljonov, njim enakih ali višjih enot;
– imenovanju poveljnikov operativnih oziroma višjih poveljstev in imenovanju vojaških atašejev.
Obvestilo o ukrepih povišane bojne pripravljenosti in poskusnih mobilizacijah se predsedniku pošlje takoj, ko je sprejeta dokončna odločitev za njihovo izvedbo.
Obvestilo o ukrepih povišane bojne pripravljenosti obsega opis in navedbo sprejetih ukrepov, vrsto, število in razpored vključenih enot.
Obvestilo o preverjanju mobilizacijske pripravljenosti enot iz prvega odstavka tega člena, ki so načrtovane z rednimi programi usposabljanja Slovenske vojske, oziroma o preverjanju mobilizacijske pripravljenosti, ki ga predlaga glavni inšpektor za obrambo, pošlje Ministrstvo za obrambo predsedniku republike pred začetkom preverjanja.

Predsedniku republike Ministrstvo za obrambo pošlje po sprejemu:
– letne usmeritve za usposabljanje Slovenske vojske;
– doktrinarne ali druge dokumente, s katerimi se urejajo temeljna vprašanja organizacije, priprav, obsega in izvajanja vojaške obrambe;
– letni načrt dela Slovenske vojske;
– predloge in odločitve za sodelovanje Slovenske vojske v aktivnostih, ki jih je država prevzela v mednarodnih organizacijah, vključno s športnimi in vojaškimi tekmovanji pripadnikov oboroženih sil;
– bilateralne ali multilateralne sporazume ali dogovore na obrambnem področju ter letne programe za njihovo uresničevanje.

Minister za obrambo pošlje v predhodno mnenje predsedniku republike usmeritve za letno načrtovanje uporabe Slovenske vojske, ki obsegajo zlasti:
– predlog načrtovanih operativnih ukrepov, nalog in priprav;
– temeljne naloge materialnih priprav;
– temeljne naloge organizacijskih priprav vojske za njeno uporabo.
Usmeritve minister za obrambo pošlje predsedniku republike do konca novembra za prihodnje leto ali po potrebi glede na varnostne razmere.

Minister za obrambo seznanja in praviloma pridobi predhodno mnenje predsednika republike za:
– oblikovanje politike dolgoročnega razvoja in opremljanja Slovenske vojske;
– vključevanje države v mednarodne obrambne organizacije;
– oblikovanje državnih stališč na mednarodnih sestankih, na katerih se obravnavajo obrambna ali vojaška vprašanja;
– državni proračun za razvoj obrambe v tekočem letu.

Ministrstvo za obrambo zagotavlja predsedniku republike zveze, nastanitev in druge pogoje za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika.

Ministrstvo za obrambo predsedniku republike zagotavlja:
– v miru neposredne zveze z ministrom za obrambo in dežurno službo Ministrstva za obrambo;
– v vojnem ali izrednem stanju neposredne zveze z državnim operativnim štabom obrambe, ministrom za obrambo in operativnim centrom Generalštaba Slovenske vojske.
Zveze iz prejšnjega odstavka obsegajo zveze, ki so v uporabi v Ministrstvu za obrambo za potrebe obrambe in računalniško povezavo.

Nastanitev v vojnem ali izrednem stanju obsega:
– prostore za delo in bivanje predsednika republike in njegovega urada;
– zagotavljanje materialnih, tehničnih in drugih potreb za delo predsednika republike in njegovega urada;
– logistično oskrbo predsednika republike in njegovega urada.
O začetku opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka odloča minister za obrambo v dogovoru s predsednikom republike. Ministrstvo za obrambo nastanitev in druge pogoje za delo predsednika začne zagotavljati takoj, če je razglašeno vojno stanje, če je izvršen napad na državo ali sprejeta odločitev za izvedbo splošne mobilizacije.
Naloge iz prejšnjega odstavka se načrtujejo v obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo v dogovoru z generalnim sekretarjem Urada predsednika republike. Minister za obrambo seznanja predsednika republike z načrtom in pripravami najmanj enkrat letno, praviloma ob seznanjanju predsednika s stanjem bojne pripravljenosti Slovenske vojske. Minister za obrambo seznanja z načrtom in pripravami tudi predsednika republike takoj po izvolitvi.

V prostorih in na območju Ministrstva za obrambo ter v vojaškem poveljstvu, enoti ali zavodu oziroma na območju objekta ali njegovega okoliša, ki je posebnega pomena za obrambo, neposredno varovanje predsednika republike opravlja vojaška policija. Osebno varovanje predsednika republike tudi v teh primerih opravlja služba, ki je pristojna za njegovo osebno varovanje.
Globinsko varovanje predsednika republike v vojnem ali izrednem stanju zagotavljajo enote Slovenske vojske, ki jih določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Načrte varovanja, ki jih izvaja vojaška policija in vojaške enote iz prejšnjega odstavka, usklajuje obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo s službo pristojno za osebno varovanje.

Slovenska vojska za predsednika republike opravlja protokolarne naloge v skladu s pravili službe in protokolarnimi pravili.
Protokolarne naloge praviloma opravlja častna enota Slovenske vojske.

Predsednik republike lahko imenuje svetovalca za obrambo izmed častnikov Slovenske vojske, ki mu jih na njegovo zahtevo predloži minister za obrambo. Izbranega častnika dodeli minister za obrambo predsedniku republike za čas trajanja funkcije svetovalca.
Če je za svetovalca za obrambo imenovan častnik Slovenske vojske, ima vojaški položaj generalpodpolkovnika. Delo vojaškega svetovalca se šteje za opravljanje vojaške službe.
Delo svetovalca za obrambo odreja predsednik republike. Svetovalec za obrambo predsednika republike organizira tudi obiske predsednika republike v Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski v sodelovanju s kabinetom ministra za obrambo.
Prostorske, administrativno-tehnične in druge pogoje za delo svetovalca za obrambo predsednika republike v predsedniški palači zagotavlja generalni sekretar Urada predsednika republike.
Ne glede na prejšnji odstavek zveze med svetovalcem za obrambo predsednika republike in Ministrstvom za obrambo zagotavlja Ministrstvo za obrambo v skladu z 9. členom tega navodila.

Minister za obrambo imenuje častnika Slovenske vojske s činom polkovnika ali višjim, ki po potrebi opravlja naloge pribočnika predsednika republike. Za pribočnika lahko predsednik republike imenuje tudi svetovalca za obrambo, če je ta imenovan izmed častnikov Slovenske vojske.
Pribočniku predsednika republike zagotovi delovne pogoje v predsedniški palači generalni sekretar Urada predsednika republike.

V primeru odsotnosti ministra za obrambo obveznosti v skladu s tem navodilom opravlja državni sekretar v Ministrstvu za obrambo, ki ga pooblasti minister za obrambo.

Minister za obrambo pošlje predsedniku republike v predhodno mnenje usmeritve za načrtovanje uporabe Slovenske vojske v tekočem letu v 60 dneh po uveljavitvi tega navodila.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.