Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude podjetja Intertrans p.o., Ljubljana, in Mojce Bandel iz Ljubljane, ki ju zastopa Brane Gorše, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 12. 10. 1995

Določba 6.č člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 7/95) ni v neskladju z ustavo.

1. Pobudnika izpodbijata 6.č člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju: ZUOPDD-1). Menita, da so podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo po metodi notranjega odkupa, po 6.a členu izpodbijanega zakona štiri leta od preoblikovanja oproščena plačila davka od dela dobička, ki ga uporabijo za nakup delnic v korist udeležencev notranjega odkupa. V skladu s 6.č členom ZUOPDD-1 pa lahko zavezanci, ki so v letu 1994 izplačevali plače v višini, ki po določbah zakona o izvajanju dogovora o politki plač za leto 1994 (Uradni list RS, št. 30/94 – v nadaljevanju: ZIDPP) niso zapadle pod plačilo namenskih sredstev za zaposlovanje, uveljavljajo oprostitev plačila davka za nazaj. Po 3. členu ZIDPP naj bi pod plačilo namenskih sredstev za zaposlovanje zapadle tiste pravne osebe, ki so z izplačilom plač presegle raven, določeno z dogovorom o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 23/94 – v nadaljevanju: dogovor). Za izdajo potrdil o izplačilu plač v skladu z dogovorom je pristojna Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju: APP). Po trditvah pobudnikov je ZIDPP stopil v veljavo 3. 6. 1994, učinkoval pa naj bi tudi za nazaj, za čas od 1. januarja 1994 pa do njegove uveljavitve.
2. Prvi pobudnik navaja, da je zaradi ugodnih poslovnih rezultatov v času pred uveljavitvijo ZIDPP izplačeval plače, višje od določenih v dogovoru, saj mu to, kaj bosta določala dogovor in ZIDPP ni moglo biti znano. Od uveljavitve ZIDPP naprej pa naj bi bil izplačilo uskladil z dogovorom. Kljub temu, da naj bi ravnal v skladu z veljavno zakonodajo, je bil zavezan od dela plač, izplačanih nad ravnjo, določeno z dogovorom, plačati namenska sredstva za zaposlovanje in za primer brezposelnosti. Pobudnika navajata, da izpodbijana določba ZUOPDD-1 veže pravico do oprostitve plačila davka od dela dobička, uporabljenega za nakup delnic notranjega odkupa na izplačevanje plač v skladu z dogovorom, s čemer naj bi zakonodajalec zašel v nasprotje s cilji samega ZUOPDD-1, zapisanimi v obrazložitvi k predlogu zakona (Poročevalec, št. 2/95).
3. Po stališču prvega pobudnika izpodbijana določba ZUOPDD-1 neutemeljeno poslabšuje njegov položaj s tem, da neposredno posega v njegove pridobljene pravice in zmanjšuje možnost, da čim več sedanjih delavcev, zaposlenih pri pobudniku, postane delničarjev. Interes druge pobudnice pa je, da se družbeni kapital lastnini s sredstvi iz dobička prvega pobudnika. Pobudnica bi bila kot delničarka upravičena do večjega števila delnic. Po prepričanju obeh je izpodbijana določba ZUOPDD-1 v nasprotju z namenom zakona ter določbami 155. člena in 154. člena ustave. Določba 6.č člena naj bi učinkovala za nazaj, ne da bi bil za to izkazan javni interes, posegala pa naj bi tudi v pobudnikove interese v postopku lastninskega preoblikovanja. Učinkovala naj bi za nazaj, preden je bila sprejeta in objavljena, kar je po 154. členu ustave prepovedano.
4. Pobudnika predlagata, naj ustavno sodišče izpodbijano določbo 6.č člena ZUOPDD-1 v delu, ki določa, da imajo pravico do oprostitve plačila davka na dobiček, uporabljen za notranji odkup delnic, le tisti gospodarski subjekti, ki so izplačevali plače v višini, določeni v skladu z ZIDPP oziroma dogovorom, razveljavi. Hkrati ustavnemu sodišču predlagata, da do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe, ker naj bi zaradi njenega izvajanja pobudnikoma v postopku lastninskega preoblikovanja nastale nepopravljive škodljive posledice.
5. Državni zbor na navedbe pobudnika ni odgovoril.

6. Glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče pobudo sprejelo in takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
7. Zakonodajalec je sprejel ZUOPDD-1, ker je ugotovil, da se preko 90% podjetij, ki jim je že bil s strani Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo potrjen program lastninskega preoblikovanja, preoblikuje z uporabo metode interne razdelitve in notranjega odkupa delnic, da znaša delež dejanskega gotovinskega plačila delnic iz notranjega odkupa le 4,30 % in da obstaja nevarnost, da bo realizacija programa notranjega odkupa pri nekaterih, zlasti kapitalsko intenzivnejših podjetij, povzročila odliv gotovine ter s tem zmanjšanje potencialnih razvojnih možnosti podjetij, ki se lastninijo (Poročevalec Državnega zbora 5/95). Z rešitvami, uzakonjenimi v ZUOPDD-1, naj bi se vzpodbudila podjetja k čim boljši ekonomiki poslovanja in povečevanju dobička ter plačilu delnic pri notranjem odkupu iz sredstev dobička in ne preko povečevanja plač. Ugodnost, uzakonjena z ZUOPDD-1, po 6.a členu traja štiri leta od lastninskega preoblikovanja.
8. Da bi zakonodajalec omogočil čimprejšnjo uporabo sprejetih rešitev, je z izpodbijano določbo 6.č člena ZUOPDD-1 predvidel oprostitev za nazaj, in to za tiste davčne zavezance, ki so že v letu 1994 omejevali rast plač in je bilo njihovo ravnanje že do njegove uveljavitve skladno z njegovim sicer kasneje uveljavljenim namenom. Omejevanje rasti plač v letu 1994 se je nedvomno odrazilo na višini dobička, ugotovljenega z zaključnim računom za leto 1994, s tem pa je bila gospodarskim subjektom v postopku lastninjenja dana možnost za odkup delnic po metodi notranjega odkupa. Tisti zavezanci, ki niso dosegali z ZIDPP in dogovorom dopustne ravni plač zaradi slabega poslovanja oziroma tisti, ki so ravnali v skladu z ZIDPP in dogovorom, izkazan dobiček ali del dobička pa niso uporabili za odkup delnic v notranjem odkupu v korist udeležencev odkupa, niso upravičenci po izpodbijani določbi. Zmotno je zato zatrjevanje pobudnikov, da so tisti zavezanci, ki so poslovali uspešno, v neenakem položaju z onimi, ki so slabo poslovali. Nasprotno, z izpodbijano določbo je zakon za nazaj uveljavil pravico do oprostitve davčnim zavezancem, ki so poslovali uspešno in hkrati ravnali v skladu z intencijo ZUOPDD-1.
9. Namen, iz katerega je izhajal zakonodajalec pri uzakonitvi ZUOPDD-1 je v javnem interesu. V javnem interesu je tudi, da se ZUOPDD-1 uporabi čim širše. Z oprostitvijo plačila davka na del dobička, uporabljenega za notranji odkup delnic, se je država odpovedala davku, do katerega je upravičena. Z izpodbijano določbo ZUOPDD-1 pa je zakonodajalec možnost uveljavljanja oprostitve omogočil za nazaj, vendar le tistim gospodarskim subjektom v postopku lastninjenja, ki so ravnali kot dobri gospodarji. Kot kriterij za ugotavljanje dobrega gospodarjenja pa je zakonodajalec smel vzeti tudi kriterije in merila iz prej sprejetega dogovora in ZUOPDD-1.
10. Z ZUOPDD-1 je zakonodajalec uzakonil pravico do oprostitve davka, z izpodbijano določbo pa razširil možnost njene uveljavitve za nazaj, s tem, da je kot rečeno uveljavitev pogojil z izplačilom plač v skladu z dogovorom oziroma ZIDPP. Ni torej mogoče slediti trditvam pobudnikov, da je z izpodbijano določbo zakonodajalec posegel v njune pridobljene pravice. Določanje pogojev za uveljavljanje uzakonjene pravice za nazaj je v polju proste presoje zakonodajalca, ki pri tem po oceni ustavnega sodišča iz razlogov, navedenih pod točko 7, ni kršil načela enakosti pred zakonom. Ob tem ustavno sodišče ocenjuje le, da dogovor in ZIDPP, na spoštovanje katerih je zakonodajalec vezal možnost uveljavitve davčne oprostitve za nazaj, izhajata iz osnove mase, ki so jo delodajalci pri izplačilu plač dosegali v obdobju od januarja do oktobra 1993, pri tem pa upošteva stopnjo inflacije, povečevanje izvoza, povečevanje števila zaposlenih delavcev itd. Merilo oziroma njegova uporaba pri ugotavljanju izpolnjeganja pogoja za davčno oprostitev po oceni ustavnega sodišča v ničemer ne nasprotje ustavi.
11. Na podlagi povedanega je očitno, da z izpodbijano določbo ZUOPDD-1 ne posega v pridobljene pravice zavezancev za plačilo davka na dobiček pravnih oseb, ampak ZUOPDD-1 v 6.a členu pravico do oprostitve plačila davka šele uvaja, z izpodbijano določbo pa širi njeno uporabo. Tako učinkovanje je ZUOPDD-1 predpisal v javnem interesu, da se čim prej in čim širše uveljavi zakon in uresniči njegov namen, da se vzpodbudi podjetja k znižanju stroškov poslovanja, zmanjša odtok gotovine iz podjetij, poveča dobiček in pospeši gospodarska rast ter stimulira tiste gospodarske subjekte, ki so že pred uveljavitvijo ZUOPDD-1 pri izplačilu plač upoštevali družbena merila. Izpodbijana določba zato ni v nasprotju s 155. členom Ustave, prav tako pa ne s 154. členom, saj davčnim zavezancem ne nalaga obveznosti, ampak jim daje pravice, ki jih lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev uveljavijo za nazaj.

12. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.