Na podlagi 2. alinee drugega odstavka 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS) ter 2. alinee drugega odstavka 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 33/95) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na seji dne 13. 10. 1995 sprejel
O D L O K
o lokalnih cestah in javnih poteh
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se obravnavajo in določajo javne prometne površine s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo za tekoči in mirujoči promet.
Javne prometne površine po tem odloku so:
– lokalne ceste s kategorizacijo,
– ostale javne poti krajevnega pomena,
– posebej določene površine za mirujoči promet.
Lokalne ceste so tiste javne prometne površine, ki so kategorizirane kot lokalne ceste.
Ostale javne poti krajevnega pomena so vse ostale javne prometne površine, razen magistralnih in regionalnih cest ter avtocest.
Posebej določene površine za mirujoči promet so tiste javne površine, namenjene javnemu prometu, na katerih se promet toliko upočasni, da obmiruje (odstavne površine, parkirišča, počivališča in površine s podobnim namenom).
2. člen
Lokalne ceste, ostale javne poti in posebej določene površine za mirujoči promet so javno dobro in so izven pravnega prometa po obligacijskem in stvarnem pravu, razen služnostnih pravic za postavitev infrastrukturne napeljave vseh vrst, ki se položijo ali vgradijo v cestno telo.
II. RAZPOLAGANJE IN GOSPODARJENJE
3. člen
Z lokalnimi cestami, ostalimi javnimi potmi krajevnega pomena in posebej določenimi površinami za mirujoči promet razpolaga občina, po njenem pooblastilu lahko gospodari s temi površinami katerakoli neprofitna pravna oseba.
V površine iz 1. člena tega odloka se lahko poseže le z dovoljenjem občine.
Izvzetje javnih površin (1. člen tega odloka) iz javnega dobra lahko izvede občinski svet z odločbo, ki jo sprejme na seji sveta. Zoper takšno določbo ni pritožbe, dovoljen pa je sodni spor v skladu z zakonskimi določili s področja matičnega prava.
4. člen
Z vsakoletnimi občinskimi planskimi akti se določi in ovrednoti gospodarjenje z javnimi površinami iz 1. člena tega odloka ter določi izvajalec tega programa, kakor tudi prioriteta izvedbe.
Izgradnja novih javnih površin (1. člen tega odloka) se izvede po posebnem planskem aktu, ki ga sprejme občinski svet.
III. FINANCIRANJE
5. člen
Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev javnih površin iz 1. člena tega odloka se zagotavljajo iz občinskega proračuna in ostalih neposrednih ali posrednih prilivov sredstev.
Viri za priliv sredstev so:
1. dotacije,
2. soudeležbe pri financiranju,
3. kreditiranje,
4. združevanje sredstev,
5. samoprispevek občanov v denarju in delu,
6. prostovoljni prispevki fizičnih ali pravnih oseb,
7. povračila za čezmerno uporabo javnih površin (1. člen tega odloka) in izredne prevoze,
8. povračilo zaradi prekoračitve osnega pritiska ali skupne dovoljene teže vozila,
9. prispevek komunalnih organizacij zaradi obremenitve javnih površin (1. člen tega odloka) z vsemi vrstami služnosti (postavitev infrastrukturnih naprav in podobnih objektov na javno površino ali vgraditev v njo in podobni posegi),
10. povračila zaradi postavitve reklamnih tabel ali drugih oglaševanj,
11. druga sredstva, ki se pridobijo iz davkov in prispevkov ali po posebnih sporazumih, dogovorih in vseh vrstah ostalih prispevkov.
6. člen
Finančne plane neposredno izvršuje župan in se ravna po načelu dobrega gospodarjenja.
Župan lahko pooblasti drugo strokovno uradno osebo za opravila iz prvega odstavka tega člena pod enakimi pogoji.
IV. GRADNJA, REKONSTRUKCIJA, OPREMLJENOST
7. člen
Gradnja, rekonstrukcija in opremljanje javnih površin iz 1. člena tega odloka se opravlja v skladu s tehničnimi normativi stroke ter na podlagi dokumentacije pooblaščenih organizacij.
Isto velja tudi za priključke na predmetne javne površine.
Odločitev o posegih sprejme občinski svet in poskrbi za zagotovitev sredstev za izvedbo del.
8. člen
Novogradnja javnih površin (1. člen tega odloka) se izvede na zemljišču javnega dobra. Kolikor zemljišče ni v javnem dobru, se javno dobro ustanovi z odločbo občinskega sveta na seji.
Na podlagi take pravnomočne odločbe in tehnične dokumentacije se predlaga pristojni geodetski upravi, da zariše potek javnega dobra v geodetski in katastrski operat, nakar se naznanilni list s predlogom za vknjižbo javnega dobra predloži v izvršitev zemljiški knjigi.
Isti postopek velja vselej, kadar pride do spremembe trase javne površine (1. člen tega odloka).
Za opuščene trase ali njenih delov se lahko izvede postopek za izvzetje iz javnega dobra.
Pravna sredstva za uvedbo javnega dobra so identična kot za izvzetje iz javnega dobra (3. člen tega odloka).
9. člen
Javne površine iz 1. člena tega odloka morajo biti opremljene z nujno potrebnimi prometnimi znaki in ostalo signalizacijo, da bi po njih neovirano in varno potekal javni promet.
Za postavitev prometnih znakov in ostale signalizacije ter njihovo vzdrževanje skrbi pooblaščena organizacija na podlagi pravnega akta občinskega sveta.
Prometni znaki in ostala signalizacija se postavijo na podlagi upravnega akta upravnega organa, ki je pristojen za promet.
O prometnih znakih in ostali signalizaciji se vodi posebna pismena in grafična evidenca na ustrezni geodetski oziroma katastrski podlagi.
V. TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
10. člen
Za vzdrževanje javnih površin iz 1. člena tega odloka skrbi občina v mejah razpoložljivih sredstev, ki se pridobivajo v skladu z določili 5. člena tega odloka in v skladu z letnim planom tekočega vzdrževanja po obsegu in prioriteti izvedbe del.
11. člen
Pod tekoče vzdrževanje se šteje tudi zimsko oskrbovanje javnih površin (1. člen tega odloka), predvsem čiščenje in odstranjevanje snega in poledice ter posipanje teh površin, ki se opravlja na podlagi vsakoletnega plana o obsegu in prioriteti takega vzdrževanja.
12. člen
Investicijsko vzdrževanje javnih površin (1. člen tega odloka) je tisto vzdrževanje, ki presega določeno višino sredstev ter se po obsegu del kot takšno označi v planskem in izvedbenem aktu.
13. člen
Namerno poškodovanje ali onesposabljanje javne površine (1. člen tega odloka) za uporabo le-te, se odpravi na stroške povzročiteljev. Ta dela se ne štejejo kot tekoče ali investicijsko vzdrževanje.
Enako se ravna, kadar je poškodovanje povzročeno zaradi grobe malomarnosti ali eventualnega naklepa.
Odpravo škode lahko zahteva občina ali organizacija oziroma druga pravna oseba, ki je pooblaščena za upravljanje z javnimi površinami iz 1. člena tega odloka.
Vselej pa lahko ukrep iz tega člena odredi župan oziroma po njegovem pooblastilu druga uradna oseba.
VI. PREPOVEDI
14. člen
Na lokalnih cestah, javnih površinah za mirujoči promet in ostalih javnih poteh ter na njihovih varovalnih pasovih, kakor tudi na njihovih javnih priključkih je prepovedano:
1. odlaganje smeti, odpadkov in podobnih snovi,
2. odlaganje gradbenega materiala (odpadnega in novega),
3. saditev žive meje, dreves, drugih nasadov in trt,
4. začasna ali trajna zasedba, ki ni v vzročni povezavi z deli na teh površinah,
5. samovoljno postavljanje reklamnih tabel ali drugih obvestil,
6. spuščanje gnojnice na predmetne površine ali v meteorno kanalizacijo oziroma jarke za odvodnjavanje,
7. usmerjanje meteornih ali drugih voda na te površine,
8. poškodovanje teh površin zaradi eksploatacije v gospodarske ali druge namene,
9. nanašanje blata na vozišče, zlasti s priključkov na te površine,
10. oviranje odtoka meteornih voda,
11. čezmerno obremenjevanje teh površin na kakršenkoli način,
12. vlačenje predmetov na način, s katerim se taka površina lahko poškoduje ali postane neuporabna,
13. poškodovanje ali odstranitev prometnih znakov oziroma ostale signalizacije ter dejanja, zaradi katerih postanejo prometni znaki oziroma ostala signalizacija neuporabni,
14. izvajanje kakršnih koli del na teh površinah brez dovoljenja,
15. dejavnosti na teh površinah z ustreznim dovoljenjem, preden je bil plačan odmerjeni prispevek,
16. postavljanje komunalnih naprav na teh površinah ali v njih brez ustreznega dovoljenja.
VII. NADZOR
15. člen
Nadzorstvo nad javnimi površinami iz 1. člena tega odloka ter nadzorovanje nad izvajanjem tega odloka vršijo naslednje uradne osebe:
1. inšpektor za ceste,
2. komunalni inšpektor,
3. komunalni redar,
4. pooblaščene osebe organov za notranje zadeve,
5. uradne osebe s posebnim pooblastilom.
Uradne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena opravljajo splošne naloge po predpisih in posebne naloge na podlagi posebnega pooblastila župana.
VIII. RAZGLASITEV LOKALNIH CEST
16. člen
Kategorizirane lokalne ceste v Občini Hrpelje-Kozina so:
---------------------------------------------------------------------------
Št. ceste Št. odseka Dolžina Moderniz. Potek trase
---------------------------------------------------------------------------
L 12 3214 10.340 10.340 Koseze–Huje–Škofije
l 48 6855 1.020 1.020 Tatre–Kozjane
L 48 6856 2.990 2.990 Golac–Poljane/Podgrad
L 48 6857 4.720 4.720 Gradišče–Brezovo brdo
L 48 6858 2.410 2.410 Ritomeče–Kovčice
L 48 6859 2.260 2.260 Markovščina–Velike Loče
L 48 6860 1.900 1.900 Markovščina–Slivje
L 48 6861 2.960 2.960 Markovščina–Skadanščina
L 48 6862 3.465 3.465 Ponivke–Mrše
L 48 6863 1.100 1.100 odcep v Hotično
L 48 6864 2.700 Materija–Gradišica
L 48 6865 2.630 2.630 Rožice–Brezovica
L 48 6866 2.650 2.650 Tublje–Slope
L 48 6867 5.015 5.015 Kozina–Pared
L 48 6869 2.250 2.250 Klanec/Kozina–Prešnica
L 48 6870 4.000 4.000 Klanec/Kozina–Petrinje
L 48 6871 890 890 odcep v Ocizlo
L 48 6872 3.240 3.240 odcep v Beko
L 48 6873 2.450 2.450 Krvavi potok–Vrhpolje
L 48 6874 700 700 Krvavi potok–Mihele
L 48 6875 535 535 Krvavi potok–Nasirec
---------------------------------------------------------------------------
Skupaj:
---------------------------------------------------------------------------
lokalne ceste 60.225 57.525
---------------------------------------------------------------------------
v občini 60.225 57.525
---------------------------------------------------------------------------
Ti podatki se vodijo pri Direkciji za ceste Slovenije v Ljubljani.
Za nove lokalne ceste v Občini Hrpelje-Kozina se razglašajo naslednje lokalne ceste:
Kovčice–Orehek pri Materiji,
Obrov–Jezerina,
Slope–Rodik,
Gradišica–Artviže (Slemenska cesta),
Slivje–Velike Loče,
Bač–Odolina,
Odcep v Slivje s ceste Materija-Mrše,
Slemenska cesta Ostrovica–Artviže–Mrše–Orehek–Tatre,
Brezovo brdo–Slemenska cesta,
Golac–Zagrad z odcepoma Gojaki in Brdo,
Prešnica–Podgorje,
Prešnica–Brgod.
Njihove karakteristike in oštevilčenje ter dolžina bodo objavljeni v dopolnitvah tega odloka po končanem postopku kategorizacije.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
18. člen
Na podlagi 17. alinee drugega odstavka 21. člena zakona o lokalni samoupravi Občina Hrpelje-Kozina predpisuje kazni za prekrške določil tega odloka.
Z denarno kaznijo do 120.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek z dejanji iz 13. ali 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz drugega odstavka tega člena za prekršek pravne osebe.
Z denarno kaznijo do 30.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 13. ali 14. člena tega odloka.
Z enako kaznijo se kaznuje storilec za prekršek iz drugega odstavka 3. člena tega odloka ter sleherna fizična ali pravna oseba, ki se iz neupravičenih razlogov ne podredi ukrepom uradnih oseb iz 15. člena tega odloka.
Če je prekršek iz 13. in 14. člena tega odloka namenoma storjen zaradi ustvarjanja profitne dejavnosti se izrečena kazen za prekršek podvoji, ustvarjena materialna korist pa izterja pri pristojemu sodišču kot neupravičeno pridobljena materialna korist v dobro občinskega proračuna, od storilca pa se še posebej izterja odškodnina za odpravo škode na javni površini iz 1. člena tega odloka.
X. KONČNA DOLOČBA
19. člen
Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, razglasi pa ga župan.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila vseh drugih občinskih predpisov, ki obravnavajo to materijo v nasprotju s tem odlokom.
Št. 169
Hrpelje-Kozina, dne 13. oktobra 1995.
Podpredsednik
Občinskega sveta
občine Hrpelje-Kozina
Karlo Kastelic l. r.
