Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95, 58/95) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) predpisuje Svet Banke Slovenije

To navodilo ureja postopek vnovčevanja čekov, postopek in način pobotanja in poplačila terjatev in obveznosti med bankami ter pogoje in postopek zavrnitve čeka s strani trasata.

V tem navodilu imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
– trasat – tisti, ki naj plača
– trasant – tisti, ki je ček izdal
– remitent – tisti, kateremu je treba plačati
– inkasant – banka, ki je ček izplačala remitentu
– avtorizacija – postopek, v katerem banka na iniciativo remitenta preveri stanje na računu trasanta in jamči za izplačilo čeka.

Remitenti (v nadaljevanju: remitent) dnevno predložijo prejete čeke v izplačilo poslovni banki (v nadaljevanju: inkasant), pri kateri imajo račun ali poslovni banki, s katero imajo sklenjen dogovor. Banka, ki je čeke sprejela ugotovi, koliko čekov je trasiranih nanjo in koliko na račune drugih bank. Transakcije po čekih drugih bank so predmet medbančnega obračuna (v nadaljevanju: obračunsko mesto).

Skupaj s čeki iz tretjega člena tega navodila, priloži remitent inkasantu tudi specifikacijo čekov z naslednjimi podatki:
1. ime remitenta
2. številka računa remitenta
3. sklicevanje na številko (remitent)
4. skupna vsota zneskov čekov
5. zaporedna številka vpisa
6. ime inkasanta
7. številka računa inkasanta
8. sklicevanje na številko (inkasant)
9. serijska številka čeka
10. znesek čeka
11. številka računa trasata
12. datum predložitve čekov in podpis pooblaščenih oseb remitenta.
Inkasant potrdi kopijo specifikacije čekov in jo vrne predlagatelju.

Vse specifikacije, prejete določenega dne, inkasant še isti dan v skladu z veljavnim rokovnikom vključi v zbirno specifikacijo, ki je osnova za poravnavo. Iz specifikacije (zahteve) je razvidna skupna vsota zneskov čekov, ki se prenese v breme računa inkasanta in v dobro računa remitentov.
Dnevna zbirna specifikacija vsebuje: oznako posla (06), datum obremenitve, ime inkasanta, številko računa inkasanta, sklicevanje na številko inkasanta, skupni znesek obremenitve, ime remitenta, številko računa remitenta, sklicevanje na številko remitenta, vsoto specifikacije posameznega remitenta.

Vse čeke, ki jih prejmejo v vnovčenje, banke sortirajo in ugotavljajo terjatve do posameznih bank, ter izdelajo novo zbirno specifikacijo, ki predstavlja skupni znesek terjatev do posameznih bank (in vseh bank skupaj) na osnovi izplačanih čekov, sprejetih v vnovčenje.
Inkasant pri obdelavi v vnovčenje prejetih čekov zapiše vse potrebne podatke (serijska številka čeka, šifra trasata, znesek, številka tekočega računa) tudi za dokončni obračun pri trasatu. Podatke posreduje bankam, za katere je izplačala čeke v skladu z 3. členom tega navodila, s pomočjo računalniških medijev (magnetni trak, disketa, elektronski prenos, S.W.I.F.T.). Sortirane čeke iz prvega odstavka tega člena, tako inkasanti zadržijo pri sebi in jih ustrezno arhivirajo, ter jih bankam, za katere so čeke izplačale, posredujejo samo v primeru reklamacij.

Terjatve iz 6. člena sporočijo banke dnevno obračunskemu mestu, ki na osnovi prejetih podatkov vseh bank pobota medsebojne terjatve in obveznosti (multilateralni pobot in poravnava) in ugotovi banke neto plačnike in banke neto prejemnike ter posreduje plačilne naloge v poravnavo. Če saldo skupnega zneska vsakodnevnega poračuna ni enak 0, se sredstva črpajo iz rizičnega sklada.
Do začetka delovanja obračunskega mesta banke medsebojne obveznosti in terjatve poravnavajo bilateralno.

Trasat preveri čeke, ki jih je prevzel sam, kakor tudi podatke o izplačanih čekih pri drugi banki – inkasantu.
Trasat ček zavrne zlasti, če:
1. ček ni bil predložen v skladu z zakonom o čeku
1.1. na računu trasanta ni sredstev
1.2. ček ne vsebuje vseh elementov
1.3. je bil ček zlorabljen
1.4. ček ni bil trasiran nanj
1.5. ček ni bil pravočasno predložen v vnovčenje
2. ček ni bil predložen v izplačilo v skladu s pogodbo o vodenju tekočega računa.
Hkrati trasat zahteva delno ali celotno stornacijo za izvršene odobritve (poravnava pred preverbo) remitentu. Skupaj z zahtevo po delni ali celotni stornaciji in s tem vračilu sredstev, vrne trasat remitentu tudi čeke, na osnovi katerih je bil neupravičeno poplačan. V primeru, da je ček – predmet reklamacije sprejela druga banka, trasat zahteva ček od inkasanta.

Trasat je odgovoren za izplačilo čeka remitentu do zneska, ki je predmet dogovora bank. Če remitent naenkrat sprejme več čekov istega trasanta, nosi tveganje morebitnega neplačila ostalih čekov sam.
Trasant lahko izstavi ček, ki glasi na katerikoli višji znesek, vendar trasat odgovarja za izplačilo takšnega čeka le, če je bil predhodno opravljen postopek avtorizacije. Remitent zapiše šifro avtorizacije na hrbtno stran čeka.
Za izvajanje avtorizacije iz prejšnjega odstavka, se banke zavezujejo zagotoviti ustrezen sistem avtorizacije.

Obračunsko mesto pošlje posameznim bankam spisek vseh izplačanih čekov pri drugih bankah in za druge banke, ki je osnova za operativno in knjigovodsko uskladitev posla.

Banke oblikujejo obračunsko mesto, kjer se vodi poseben račun (v nadaljevanju: obračunski račun), v okviru katerega se opravlja pobot in poplačilo denarnih obveznosti, ki izhajajo iz čekovnega poslovanja.
Pri obračunskemu mestu se oblikuje rizični sklad, s katerega se po potrebi preknjižujejo sredstva na obračunski račun. Način dela z rizičnim skladom določa Poslovnik rizičnega sklada, ki ga izdelajo in sprejmejo banke in ki podrobno definira postopke v primeru neplačila.
Banke z obračunskim mestom sklenejo “Pogodbo o oblikovanju rizičnega sklada”.

Banke si za storitev v vnovčenje prevzetih čekov zaračunavajo stroške skladno z določeno enotno medbančno tarifo, za storitev stranki pa se zaračunavajo stroški v skladu z vsakokrat veljavno tarifo posamezne banke. V vsakem primeru je osnova za izračun opravljene storitve strošek transakcije.

Združenje bank Slovenije najkasneje do 31. 3. 1996 s soglasjem Banke Slovenije sprejme dogovor o obliki obrazcev specifikacij čekov in o postopku o oblikovanju in delovanju obračunskega mesta, kot tudi vse ostale obrazce in postopke, ki so potrebni za izvajanje tega navodila.

To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1996, razen določil 8. in 9. člena za čeke, ki so bili izdani pred tem datumom.