Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o Družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (ZDruP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. novembra 1995.

Družbeni pravobranilec Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: družbeni pravobranilec) je samostojni državni organ, ki opravlja določene funkcije v zvezi z varstvom družbene lastnine in v zvezi z varstvom pravic delavcev.
Naloge v zvezi z varstvom družbene lastnine opravlja družbeni pravobranilec po pooblastilih:
– ki jih je do uveljavitve tega zakona imel družbeni pravobranilec samoupravljanja na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 32/94 – odločba US), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94),
– Družbenega pravobranilca Republike Slovenije v zvezi z varovanjem družbene lastnine po drugih veljavnih predpisih.
Naloge v zvezi z varovanjem pravic delavcev opravlja družbeni pravobranilec po pooblastilih, ki jih je do uveljavitve tega zakona imel družbeni pravobranilec samoupravljanja na podlagi zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije).
Družbeni pravobranilec deluje do dokončanja sodnih postopkov v zvezi z varstvom družbene lastnine, oziroma do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja.

Družbeni pravobranilec opravlja svojo funkcijo na celotnem območju države in ima najmanj deset namestnikov.
Sedež družbenega pravobranilca je v Ljubljani.
Družbeni pravobranilec ima okrogel pečat, v katerem je grb Republike Slovenije in napis “Republika Slovenija, Družbeni pravobranilec Republike Slovenije”.

Družbenega pravobranilca in njegove namestnike imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve po opravljenem javnem razpisu za nedoločen čas.
Družbeni pravobranilec in njegovi namestniki so za svoje delo odgovorni Državnemu zboru Republike Slovenije.
Za družbenega pravobranilca ali njegovega namestnika je lahko imenovana oseba:
– ki je državljan Republike Slovenije,
– ki je poslovno in zdravstveno sposobna,
– ki je osebnostno primerna za opravljanje funkcije,
– ki aktivno obvlada slovenski jezik,
– ki je diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom ali diplomirani ekonomist in ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Ni osebnostno primeren za opravljanje funkcije družbenega pravobranilca, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da funkcije družbenega pravobranilca ne bo opravljal pošteno in vestno.

Državni zbor Republike Slovenije razreši družbenega pravobranilca in njegovega namestnika:
– če sam zahteva razrešitev,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– če s svojim delom in ravnanjem krši ugled funkcije,
– če trajno izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe,
– če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,
– če izpolni pogoje za upokojitev po splošnih predpisih,
– če nastopi funkcijo ali delo ali opravlja dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo družbenega pravobranilca oziroma njegovega namestnika.

Funkcija družbenega pravobranilca in njegovega namestnika ni združljiva s funkcijami ali delom v drugih državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in sindikatov, kakor tudi v organih oziroma organizacijah, ki opravljajo z zakonom in drugimi predpisi določene naloge v postopkih lastninskega preoblikovanja družbene lastnine.
Za družbenega pravobranilca in njegovega namestnika veljajo glede opravljanja pridobitne dejavnosti omejitve, ki so po zakonu določene za funkcionarje, ki poklicno opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v državnih organih.

Plača družbenega pravobranilca in njegovega namestnika se določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki ter na enak način, kot plača sodnikov višjega sodišča.
Za uvrstitev v plačilno skupino ter za druge pravice iz delovnega razmerja ter pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja družbenega pravobranilca in njegovega namestnika se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94).
O uvrstitvi v plačilno skupino ter o drugih pravicah iz delovnega razmerja ter pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja družbenega pravobranilca odloča Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
O uvrstitvi v plačilno skupino ter o drugih pravicah iz delovnega razmerja ter pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja namestnika družbenega pravobranilca odloča Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog družbenega pravobranilca.
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določi družbeni pravobranilec, potem ko pridobi soglasje Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.

Sredstva za delo se družbenemu pravobranilcu zagotavljajo iz državnega proračuna.

Družbeni pravobranilec začne postopek za varstvo družbene lastnine in pravic delavcev na lastno pobudo ali na predlog drugih organov, fizičnih in pravnih oseb.
V funkciji varovanja družbene lastnine družbeni pravobranilec v okviru pristojnosti iz drugega odstavka 1. člena tega zakona preprečuje oškodovanje družbene lastnine in zahteva odpravo oškodovanja družbene lastnine; zahteva uvedbo postopka revizije; z vložitvijo tožbe začne postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti posameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala, ali postopek za spremembo pogodbeno dogovorjenih velikosti deležev udeležbe pri upravljanju oziroma delitvi dobička, če ti niso določeni v skladu z velikostjo vloženih sredstev; vloži tožbo zoper odločbo o soglasju k ocenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala, ki v javnih podjetjih in drugih podjetjih in organizacijah, ki opravljajo dejavnosti, ki se štejejo za gospodarske javne službe, postanejo lastnina republike, občine ali mesta; opravlja druga pravna dejanja v skladu z veljavnimi predpisi.
V funkciji varovanja pravic delavcev družbeni pravobranilec v okviru pristojnosti iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona pri delodajalcih vloži zahtevo za začetek disciplinskega postopka; vloži ugovor zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje; začne postopek pred pristojnim sodiščem zoper odločbo disciplinskega organa, izdano na drugi stopnji, ter nudi varstvo pravic delavcev pri uveljavljanju posamičnih pravic iz delovnega razmerja.
Pri uresničevanju svojih funkcij družbeni pravobranilec lahko zahteva, da mu pravne osebe posredujejo splošne akte in druge listine.

Družbeni pravobranilec je dolžan podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu zaradi uvedbe postopka zoper odgovorno osebo, če meni, da je z oškodovanjem družbene lastnine ali s kršitvijo pravic delavcev storjeno kaznivo dejanje.

Državni organi in sodišča so dolžni dajati družbenemu pravobranilcu ustrezno pravno pomoč in podatke, potrebne za izvajanje njegove funkcije.

Družbeni pravobranilec je dolžan o svojem delu najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije, o posameznih vprašanjih pa kadarkoli, če oceni, da je to potrebno ali ko to zahteva Državni zbor Republike Slovenije oziroma njegovo delovno telo.

Ne glede na določbe 3. člena tega zakona, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Republike Slovenije in njegova namestnika ter družbeni pravobranilci samoupravljanja v občinah, ki opravljajo te funkcije na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo z delom kot družbeni pravobranilec Republike Slovenije in njegovi namestniki.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75, 31/84 in Uradni list RS, št. 8/90) in prvi odstavek 13. člena zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 71/94 in 20/95 – odločba US) ter se preneha uporabljati zakon o družbenem pravobranilcu samoupravlja (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 29/82).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.