Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem na pobudi Turističnega podjetja Igralnica Casino d.o.o., Portorož, ki ga zastopa mag. Gregor Velkavrh, odvetnik v Kopru, na seji dne 16. 11. 1995

1. Določbe 2. točke prvega odstavka 1. člena, ki uvajajo komunalno takso za igralna sredstva v javnih lokalih, ter določbe pete alinee tarifne številke 2 odloka o komunalnih taksah v Občini Piran (Uradne objave, št. 43/91) niso v neskladju z zakonom.
2. Določbe 4. točke prvega odstavka 2. člena in 1. alinee tarifne številke 4 odloka o komunalnih taksah v Občini Sežana (Uradne objave, št. 34/91) niso v neskladju z zakonom.

1. Pobudnik v obeh pobudah predlaga ustavnemu sodišču, da “odlok ali napadeno določilo odloka odpravi oziroma razveljavi”, pri čemer formalno ne opredeli posameznih členov, ki pa jih sicer vsebinsko obravnava, tako da je iz vsebine pobud in njunega celotnega konteksta jasno razvidno, da izpodbija tiste določbe obeh odlokov, ki so navedene v izreku te odločbe.
Stališče pobudnika je, da obravnavana odloka z izpodbijanimi določbami v nasprotju z zakonom zavezujeta k plačilu komunalnih taks za uporabo igralnih sredstev in drugih avtomatov tudi igralnice kot uporabnike igralnih avtomatov za posebne igre na srečo. Zakonodajalec da namreč ni imel v mislih take kategorije zavezancev, saj po njihovih prihodkih posega s posebnimi davčnimi in drugimi predpisi; njihovi poslovni prostori – igralnice pa da tudi niso javni lokali, saj zakon našim državljanom prepoveduje vstop vanje. Navaja tudi, da nobeden od odlokov kot osnovo sploh ne omenja igralnic.
2. Obe nasprotni udeleženki takemu razlaganju zakona o komunalnih taksah nasprotujeta.
3. Ustavno sodišče je obe pobudi združilo za skupno obravnavanje in odločanje in je po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS), takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4. Zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91 – v nadaljevanju ZKT) med drugim (v 1. členu) določa, da lahko občinske skupščine predpisujejo komunalne takse “za igralna sredstva v javnih lokalih (igralni avtomati, biljard, igralne karte in podobno)”.
Izpodbijani piranski odlok uvaja komunalne takse med drugim (2. točka prvega odstavka 1. člena) “za uporabo ... igralnih sredstev ... v javnih lokalih ...”. Izpodbijani sežanski odlok pa predpisuje komunalne takse med drugim (4. točka prvega odstavka 2. člena) “za igralna sredstva v javnih lokalih in drugih prostorih (igralni avtomati, biljard, igralne karte in podobno)”.
Citirani določbi odlokov vsebinsko ne presegata citirane določbe zakona.
5. Tarifna številka 2 kot priloga in sestavni del (drugi odstavek 1. člena) piranskega odloka določa tarifo, med drugim, posebej za igralne avtomate za posebne igre na srečo. S tem je izrecno povedano, da odlok takih igralnih avtomatov ne izključuje. Četrta opomba k tej tarifni številki velja izrecno prav za take zavezance: priznava jim olajšavo v višini 50% predpisane takse.
Tarifna številka 4 kot sestavni del (drugi odstavek 2. člena) sežanskega odloka pa podobno določa tarifo, med drugim, “za elektronski igral. aparate na den. dobitke” (1. alinea tar. štev. 4). Po tretjem odstavku opombe k tar. št. 4 je taksni predmet pod 1. alineo igralni aparat, kjer igralec igra za denarni dobitek. Po prvem odstavku iste opombe je opredelitev javnih lokalov za uporabo v tej tar. štev. enaka kot pri tar. št. 3. Opomba k slednji pa določa, da so javni lokali v smislu tega odloka gostinski poslovni prostori (gostilne, bifeji, restavracije, menze ipd.), igralnice in podobni prostori...
6. ZKT veže dopustnost predpisovanja komunalnih taks na taksativno določene predmete in storitve in na samo dejstvo njihove uporabe. Edina konstitutivna okoliščina, ki jo zakon določa za uvedbo komunalnih taks na igralnih sredstvih, je, da so v javnih lokalih. Zakon torej glede zavezancev za plačilo komunalnih taks ne dela nobenih razlikovanj. Oprostitve od plačevanja komunalnih taks, torej tudi oproščence, lahko po 5. členu zakona predpiše občinski odlok. Prav tako ne dela zakon nobenih razlik ali omejitev glede na način, obseg ali organizacijo uporabe igralnih sredstev, torej tudi ne glede na to, ali se igralna sredstva uporabljajo za igranje za denarni dobitek ali ne, in tudi ne glede na pravni status ali predmet poslovanja zavezanca. Tako stališče posredno še podkrepi, ko v 3. členu določi, da se komunalne takse ne morejo odmerjati po vrednosti predmeta, po dejanskem prometu ali po dejanskem dohodku.
7. Dejstvo, da je bil z zakonom, ki je veljal v času sprejetja obeh odlokov, državljanom Slovenije prepovedan vstop v prostore igralnice (49. člen zakona o igrah na srečo – Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86), oziroma da so se smeli posebnih iger na srečo udeležiti le tuji državljani (47. člen istega zakona), ne pomeni, da bi prostori igralnice ne bili javni, saj so bili ti prostori še zmeraj, čeprav omejeno, namenjeni javnosti, to je vnaprej nedoločenim in nedoločljivim posameznikom.
8. Izpodbijana odloka torej v ničemer ne presegata zakonskih pooblastil, ko predpisujeta komunalno takso od uporabe igralnih sredstev v javnih lokalih za vse pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali najemniki igralnih aparatov, in ko pri tem ne izključujeta igralnic oziroma igralnih avtomatov, namenjenih posebnim igram na srečo.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. in 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Odločitev je sprejelo soglasno.