Na podlagi 79. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 in 1995 (Uradni list RS, št. 26/94 in 40/95) izdaja minister za finance

S tem navodilom se predpisujejo vrste in roki za vključitev prihodkov in odhodkov v bilanco prihodkov in odhodkov proračuna in proračunskih uporabnikov, izkazovanje poslovnih dogodkov iz naslova odplačevanja posojil ter računovodski izkazi in poročila, ki se pošiljajo Ministrstvu za finance.

Med prihodke tekočega leta se vključujejo vsa sredstva, ki so bila vplačana in razporejena na račune proračuna do 31. decembra tekočega leta.
V zaključnem računu proračuna se med prihodke tekočega leta vključujejo tudi prihodki prenešeni iz preteklega leta ter sredstva iz naslova zadolževanja proračuna, ki so bila črpana do 31. 12. tekočega leta.

Med odhodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsi odhodki, ki so bili nakazani iz proračuna do konca proračunskega leta. Med odhodke proračuna se vključujejo tudi tista sredstva, ki so bila zagotovljena iz prihodkov tekočega leta in nakazana proračunskim uporabnikom do 23. januarja naslednjega leta za poravnavo obveznosti, ki so nastale do 31. decembra tekočega leta.
V zaključnem računu proračuna se med odhodke tekočega leta vključujejo tudi odplačila glavnic dolga, ki so bile plačane do 31. decembra tekočega leta.

Med prihodke proračunskih uporabnikov tekočega leta se vključujejo vsi prihodki, ki so bili do 23. januarja naslednjega leta vplačani na račun proračunskega uporabnika za tekoče leto.

Med odhodke proračunskih uporabnikov tekočega leta se vključujejo vsi odhodki, ki se nanašajo na obveznosti, nastale v tekočem letu.

Nematerialne in materialne naložbe se odpisujejo praviloma v breme sklada osnovnih sredstev. Odpisujejo se lahko tudi v breme prihodkov kot strošek amortizacije, če so sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije zagotovljena v proračunu ali če se v skladu s predpisom zagotavljajo iz drugih virov.

Odpis nematerialnih in materialnih naložb je reden ali izreden.
Reden odpis osnovnih sredstev se opravlja po stopnjah, določenih z uredbo o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami (Uradni list SFRJ, št. 21/89 in 5/90). Amortizacijske stopnje, ki niso določene v uredbi iz prejšnjega stavka, se določijo na podlagi podatkov ali ocene o predvideni življenjski dobi osnovnega sredstva.
Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično z uporabo proporcionalne metode.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja osnovnega sredstva, trajne izločitve osnovnega sredstva iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna osnovna sredstva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe osnovnega sredstva, ki je bila upoštevana za izračun amortizacijske stopnje.

Redni odpis se ne opravlja za naslednja osnovna sredstva:
1) zemljišča in gozdove kot naravna bogastva, ki se ne izrabijo;
2) vlaganja v pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb do začetka uporabe (izkoriščanja) oziroma do roka, določenega z investicijskim načrtom za začetek uporabe;
3) predujme za pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb, za katere se opravljata popravek vrednosti in odpis kot za druge terjatve;
4) gradbene objekte in stvari, ki so v skladu z zakonom razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike (razen če se ti objekti ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti, na podlagi katerih se pridobivajo prihodki) oziroma so muzejska vrednost ali likovno, kiparsko, filmsko in drugo umetniško delo;
5) lokalne zemljate ali makadamske ceste ter objekte, ki so njihov sestavni del;
6) gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo Slovenske vojske ter gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo, ki so na podlagi posebnih predpisov rezerva za obrambo oziroma za opravljanje funkcij javne in državne varnosti;
7) spodnji ustroj železniških in drugih prog, cest, letališč, ulic, trgov, parkov in drugih zazidanih javnih površin.

Nabavna vrednost in popravek vrednosti osnovnih sredstev se revalorizirata s stopnjo rasti cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov. Revalorizirana nabavna vrednost osnovnega sredstva ne sme biti višja od tržne cene novega istovrstnega osnovnega sredstva.
Če se odpisujejo osnovna sredstva v breme prihodkov kot strošek amortizacije, se tudi stroški amortizacije revalorizirajo.
Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev in amortizacije se poveča sklad osnovnih sredstev.
Kapitalske naložbe v organizacije, ki vodijo poslovne knjige v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, se revalorizirajo skladno z računovodskimi standardi za gospodarske družbe. Za učinek revalorizacije kapitalskih naložb se poveča lastni vir oblikovan za te naložbe.
Če je s predpisom ali pogodbo določena revalorizacija terjatev, finančnih naložb ali obveznosti, se revalorizacija obravnava kot obrestovanje.
Za druga sredstva in vire sredstev se revalorizacija ne opravlja.

Odplačevanje posojil, ki so zajeta v okviru računa financiranja, pripadajoče obresti in stroški ter plačana jamstva, ki so izkazana v postavkah Ministrstva za finance, potekajo preko žiro računa proračuna. Poslovni dogodki v zvezi z najemanjem in odplačevanjem teh posojil ter poslovni dogodki v zvezi s plačili in vračili plačanih jamstev se izkazujejo v knjigovodstvu proračuna.
Odplačevanje posojil, ki so zajeta v okviru računa financiranja in izkazana v postavkah drugih proračunskih uporabnikov poteka preko žiro računov teh uporabnikov. Poslovni dogodki v zvezi z najemanjem in odplačevanjem teh posojil se izkazujejo v knjigovodstvu teh proračunskih uporabnikov.

Proračun in proračunski uporabniki vodijo poslovne knjige ter sestavljajo računovodske izkaze v skladu z določbami odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter njihovem izkazovanju (Uradni list RS, št. 15/91-I in 5/92) in v skladu z določbami uredbe o kontnem planu in bilancah za organe družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 32/77 in 13/87).

Proračunski uporabniki pošljejo Ministrstvu za finance do konca februarja naslednjega leta letni obračun za tekoče leto (Bilanco prihodkov in odhodkov in Bilanco stanja) s pojasnili k bilančnim postavkam, predvsem tistim, ki odstopajo od ustreznih postavk, določenih s proračunom. Letnemu obračunu je potrebno predložiti pregled obveznosti po posameznih proračunskih namenih, ki se nanašajo na tekoče leto, pa niso bile poravnane iz prihodkov tekočega leta. V ta pregled se zajamejo tudi obračunane plače za december tekočega leta, ki so bile izplačane v januarju naslednjega leta, čeprav skladno z določili zakona o izvrševanju proračuna ne predstavljajo prekoračitev s proračunom odobrenih sredstev.

Iz sredstev proračuna za tekoče leto se smejo poravnavati obveznosti proračunskih uporabnikov, nastale do 31. decembra tekočega leta, če bodo ti uporabniki dokumentirane in s proračunom odobrene zahtevke predložili Ministrstvu za finance do 10. januarja naslednjega leta.
Kolikor bodo proračunski uporabniki dokumentirane in s proračunom odobrene zahtevke predložili Ministrstvu za finance po roku, ki je opredeljen v prvem odstavku tega člena, bodo obveznosti bremenile razpoložljiva sredstva proračunskega uporabnika naslednjega leta.

Proračunski uporabniki pošljejo Ministrstvu za finance polletni obračun za tekoče leto (obrazec Prihodki in odhodki med letom za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta) do 31. julija tekočega leta.

Določbe zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/98, 3/90 in Uradni list RS, št. 42/90) se uporabljajo pri vodenju poslovnih knjig, če ni drugače določeno z zakonom o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91-I), zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 in 1995 (Uradni list RS, št. 26/94 in 40/95) ter predpisi, izdanimi na podlagi določb teh dveh zakonov.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodsko izkazovanje od 1. januarja 1995 dalje.