Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih (ZDPre-B)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih (ZDPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 1995.
Št. 012-01/95-114
Ljubljana, dne 20. decembra 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZDPre-B)
1. člen
V zakonu o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93 in 71/94) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
“Družinski prejemki po tem zakonu so:
– denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta;
– starševski dodatek;
– pomoč za opremo novorojenca;
– otroški dodatek;
– dodatek za nego otroka.”
2. člen
Za tretjim odstavkom 8. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Če bi bil negativni poračun denarnega nadomestila, ki bi moral biti vplačan v proračun po zaključku porodniškega dopusta, nižji od 1.000 tolarjev, se poračun ne opravi.”
V četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedi “zajamčene plače” črtata in doda besedilo “najnižjega izplačila mesečne plače in ne višje od najvišje plače, določene v predpisih o politiki plač.”
3. člen
V 13. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevka za porodniško varstvo in osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, se prispevek za porodniško varstvo obračuna in odvede na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.”
4. člen
V prvem odstavku 17. člena se za besedami “drugega nadomestila plače” doda besedi “ali pokojnine”.
5. člen
V prvem odstavku 32. člena se črta beseda “stalnim”.
V drugem odstavku se besede “zavezanci po predpisih o dohodnini” nadomestijo z besedami “zaposlen kot delojemalec v Republiki Sloveniji”, beseda “stalnega” pa se črta.
6. člen
Prva alinea 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
“– za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo v času, ko je v zavodu;”.
7. člen
36. člen se črta.
8. člen
Drugi odstavek 37. člena se črta.
9. člen
Drugi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Če otrok v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno prebivališče.”
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Če otrok v Republiki Sloveniji nima ne stalnega ne začasnega prebivališča, upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na sedež
njegovega delodajalca.”
10. člen
Za 43. členom se doda novo poglavje z naslovom “DODATEK ZA NEGO OTROKA” in 43.a, 43.b, 43.c, 43.d, 43.e, 43.f in 43.g členi, ki se glasijo:
“DODATEK ZA NEGO OTROKA
43.a člen
Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za nego, ki se izplačuje enemu od staršev hudo bolnega otroka ali otroka s telesno prizadetostjo in je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva hudo bolnega otroka ali otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju.
43.b člen
Upravičenec do dodatka za nego otroka je hudo bolan otrok oziroma otrok s telesno ali duševno prizadetostjo, ki je državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.
Za hudo bolnega otroka oziroma otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po tem zakonu se šteje otrok na podlagi mnenja izvedenske komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za družino in socialno varstvo.
43.c člen
Komisija iz prejšnjega člena izda mnenje o bolezni oziroma motnji v telesnem in duševnem razvoju na podlagi pravilnika, ki ga izda minister, pristojen za družino in socialno varstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
43.d člen
Pravico do dodatka za nego otroka ima otrok iz prejšnjega člena za obdobje, ki ga predlaga izvedenska komisija, oziroma najdalj do 18. leta starosti.
43.e člen
Višina dodatka za nego otroka znaša 30% zajamčene plače.
Če je otrok v dnevnem institucionalnem varstvu, v katerem ima brezplačno oskrbo, znaša višina dodatka za nego otroka 20% zajamčene plače.
Dodatek za nego otroka ne pripada otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo, v času, ko je v zavodu.
43.f člen
Glede uveljavljanja in izplačevanja dodatka za nego otroka se smiselno uporabljajo določila tega zakona o uveljavljanju in izplačevanju otroškega dodatka.
43.g člen
Dodatek za nego otroka se uveljavi s 1. 5. 1996.”
11. člen
V 44. členu se beseda “in” črta, za besedo “dodatka” pa dodajo besede “in dodatka za nego otroka”.
12. člen
V 46. členu se za besedami “prenehanje pravice do teh prejemkov” dodajo besede “ali spremembo njihove višine”.
13. člen
V drugem odstavku 48. člena se za sedmo alineo doda nova osma alinea, ki se glasi:
“– podatke o dohodkih in prejemkih.”
14. člen
V 49. členu se besede “Republiška uprava za javne prihodke” nadomestijo z besedami “Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje in pristojni davčni organ”.
15. člen
57. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Ne glede na določbe 35. člena tega zakona se do 30. 4. 1999 otroški dodatek dodeli kot družbena pomoč otrokom glede na povprečni mesečni dohodek družine na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka in sicer:
1. do 30. 4. 1996 po dosedanjih predpisih;
2. od 1. 5. 1996:
----------------------------------------------------
pri dohodku na višina družbene
družinskega člana pomoči otrokom
(v% od povprečne plače (v% od zajamčene
vseh zaposlenih v Republiki plače)
Sloveniji v preteklem letu)
----------------------------------------------------
do 25,0% 22%
od 25,1% do 30,0% 19%
od 30,1% do 40,0% 16%
od 40,1% do 45,0% 13%
od 45,1% do 55,0% 10%
od 55,1% do 110,0% 7%
----------------------------------------------------
Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imela dohodkov in prejemkov oziroma so se njeni dohodki v tekočem letu bistveno spremenili, se upošteva le-ta iz tekočega leta na način, kot ga določi ministrstvo, pristojno za družino.
Center za socialno delo vsako leto s 1. majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca posredovati vsa potrebna dokazila.”
16. člen
Za 57. členom se dodata nova 57.a in 57.b člen, ki se glasita:
“57.a člen
V dohodek družine po tem zakonu se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1.1. do 31.12. posameznega koledarskega leta, in premoženje, razen:
– dodatka za pomoč in postrežbo;
– prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
– dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve.
Enkratni prejemki se v letu, ko so izplačani, štejejo v dohodek družine tako, da se za vsak prejemek upošteva sorazmerni delež.
Pri ugotavljanju dohodka se od dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.
V dohodek družine po tem zakonu se upošteva preživnina v višini izvršljivega pravnega naslova. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da je izrabil vse pravne možnosti za njeno izterjavo.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se všteva v dohodek družine v skladu z metodologijo, ki jo za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev in denarne pomoči predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Če od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ga skupaj ustvarjajo, na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva sorazmeren del dohodka iz kmetijske dejavnosti.
Kot dohodek iz dejavnosti se všteva v dohodek družine po tem zakonu dobiček, izkazan v davčni napovedi, pri čemer se ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci lahko uveljavljajo po predpisih o dohodnini in osnova, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost.
Premoženje se všteva v dohodek družine na način, določen s posebnim zakonom.
57.b člen
Glede ugotavljanja statusa družinskih članov po tem zakonu se smiselno uporabljajo predpisi s področja socialnega varstva.”
17. člen
58. člen se črta.
18. člen
7. člen tega zakona začne veljati 1. 5. 1996.
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 541-01/91-1/13
Ljubljana, dne 12. decembra 1995.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
