Na podlagi drugega in tretjega odstavka 5. člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa natančnejše kriterije za določitev:
1. liste blaga, za katerega se lahko določijo carinski kontingenti ali uporaba znižane carinske stopnje ali stopnje “prosto”,
2. odstotka znižanja carinske stopnje, določene v carinski tarifi,
3. obdobja, v katerem se lahko uporablja znižana carinska stopnja ali stopnja “prosto”,
4. višine carinskega kontingenta za posamezno blago.
(2) Izraz “uvoz” v smislu te uredbe pomeni carinski postopek za sprostitev blaga v prost promet in začasni uvoz ter druge carinske postopke, pri katerih lahko nastane carinski dolg.

(1) Blago v okviru carinskega kontingenta ali po znižani carinski stopnji ali stopnji “prosto”, ki so določeni na podlagi četrtega odstavka 5. člena zakona o carinski tarifi, lahko uvaža pravna oseba, podjetnik posameznik, zasebnik, kmet ter podružnica tuje pravne osebe s sedežem oziroma s stalnim prebivališčem na carinskem območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: upravičenci) razen v primerih iz 9. člena ter drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Blago iz prejšnjega odstavka se lahko uvaža iz katerekoli države, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.

(1) Carinski kontingent za posamezno blago se določi na nivoju devetmestne tarifne številke carinske nomenklature, če je izpolnjen eden od naslednjih kriterijev:
1. če se enako ali primerljivo blago ne proizvaja ali ne proizvaja v zadostni količini na carinskem območju Republike Slovenije;
2. če domači proizvajalci enakega ali primerljivega blaga ne morejo zagotoviti domačemu porabniku v običajnem roku.
(2) “Primerljivo blago” v smislu te uredbe pomeni blago, ki je razvrščeno v isto devetmestno tarifno številko carinske nomenklature ter ima iste tehnične lastnosti kot uvo`eni proizvodi.
(3) V smislu te uredbe se šteje, da se posamezno blago proizvaja v Republiki Sloveniji, kolikor je takšno blago v celoti pridobljeno ali proizvedeno ali zadosti predelano na carinskem območju Republike Slovenije. Šteje se, da je blago v celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Republike Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz 13. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95). Šteje se, da je blago zadosti predelano na carinskem območju Republike Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz 14. člena carinskega zakona in da povečanje vrednosti pridobljenega proizvoda, ki je rezultat operacij sestavljanja in vgradnje delov s poreklom iz Republike Slovenije, predstavlja najmanj 25% cene proizvoda franko tovarna.
(4) V smislu te uredbe se šteje, da blago ni zagotovljeno v “običajnem roku”, če tega blaga domači proizvajalci ne morejo zagotoviti v času, ko je potreben porabnikom, čeprav je bilo povpraševanje s strani porabnikov dano pravočasno, upoštevajoč čas, ki je običajno potreben za proizvodnjo zadevne vrste blaga.

(1) Pri določitvi višine letnega carinskega kontingenta se upoštevajo naslednji kriteriji:
1. količinska razlika med proizvodnjo enakega ali primerljivega blaga na carinskem območju Republike Slovenije in potrebami porabnikov s sedežem v Republiki Sloveniji;
2. potrebe po uvozu opreme, ki jo domače osebe uporabljajo v proizvodnji blaga in storitev za izvoz; za izvozno storitev se šteje storitev, opravljena v tujini na podlagi pogodbe med osebo s sedežem v Republiki Sloveniji in osebo s sedežem v tujini;
3. potrebe po določenih količinah posameznega blaga za izvedbo določenih projektov v okviru sprejetih nacionalnih programov razvoja posameznih infrastrukturnih sektorjev, ki jih domače osebe potrebujejo pri izvedbi projektov po teh programih pod pogojem, da te projekte sofinancirajo mednarodne finančne inštitucije in je s kreditno pogodbo z mednarodno finančno inštitucijo dogovorjeno, da se iz odobrenega kredita ne smejo kriti stroški plačila uvoznih dajatev.
(2) Pri določanju višine kontingentov se upoštevajo letni statistični podatki za posamezno blago na nivoju devetmestne tarifne številke carinske nomenklature; če teh podatkov ni na razpolago, se upoštevajo podatki o proizvodnji oziroma potrebah, zbranih v okviru ustreznih združenj proizvajalcev oziroma porabnikov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije.
(3) Višina carinskega kontingenta se določi praviloma za obdobje koledarskega leta. Če se carinski kontingent za posamezno blago določi med letom, se ta določi za obdobje do konca koledarskega leta in pri tem upošteva ustrezen delež na podlagi podatkov iz drugega odstavka tega člena.

(1) Predlog za določitev carinskega kontingenta za posamezno blago ter njegovo višino da ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino, na podlagi utemeljene zahteve domačega porabnika tega blaga, skupine porabnikov ali Gospodarske zbornice Slovenije oziroma Obrtne zbornice Slovenije ter po poprejšnjem mnenju ministrstva, pristojnega za gospodarske dejavnosti, o vplivu carinskega kontingenta na zaščito domače proizvodnje tega blaga ter na druge proizvodne dejavnosti. Za blago, ki se šteje za kmetijske in živilske proizvode, to mnenje poda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če zahtevo poda domači porabnik ali skupina porabnikov samostojno, mora ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino pred odločitvijo o predlogu pridobiti mnenje Gospodarske zbornice Slovenije oziroma Obrtne zbornice Slovenije.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse potrebne informacije o izpolnjevanju kriterijev iz 4. člena te uredbe, vključno z razpoložljivimi letnimi podatki iz drugega odstavka 4. člena te uredbe. Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino, lahko zahteva dopolnitev zahtevka z dodatnimi informacijami ter mnenjem domačih proizvajalcev.
(3) Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino, mora predlog za določitev carinskega kontingenta iz prvega odstavka tega člena predložiti Vladi Republike Slovenije v tridesetih dneh po vložitvi zahtevka oziroma dopolnitve zahtevka s strani upravičencev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Vlada Republike Slovenije lahko določi uporabo znižane carinske stopnje ali stopnje prosto le za blago, ki je v carinski tarifi poleg carinske stopnje označeno z opombo (1). Z navedeno opombo je praviloma označeno blago, razvrščeno v posamezno devetmestno tarifno številko carinske nomenklature, ki se ob uveljavitvi zakona o carinski tarifi ni proizvajalo na carinskem območju Republike Slovenije.
(2) Kolikor se na carinskem območju Republike Slovenije prične proizvodnja blaga, ki je v carinski tarifi poleg carinske stopnje označeno z opombo (1), lahko Vlada Republike Slovenije za to blago ukine uporabo znižane carinske stopnje oziroma stopnje “prosto”. Predlog za ukinitev uporabe znižane carinske stopnje oziroma stopnje “prosto” da ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino, na podlagi utemeljene zahteve oziroma predloga Gospodarske zbornice Slovenije, domačega proizvajalca tega blaga ali skupine proizvajalcev tega blaga. Zahtevi mora biti priloženo tudi mnenje ministrstva, pristojnega za gospodarske dejavnosti, o vplivu ukinitve uporabe znižane carinske stopnje ali stopnje prosto na druge proizvodne dejavnosti. Če zahtevo poda domači proizvajalec ali skupina proizvajalcev samostojno, mora ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino, pred odločitvijo o predlogu pridobiti mnenje Gospodarske zbornice Slovenije oziroma Obrtne zbornice Slovenije.
(3) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena se lahko za kmetijske in živilske proizvode, ki so v carinski tarifi poleg carinske stopnje označeni z opombo (1), na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, določi uporaba znižane carinske stopnje v skladu s sprejeto kmetijsko politiko.

Uporaba znižane carinske stopnje ali stopnje “prosto” se določi na podlagi naslednjih kriterijev:
1. pri blagu, ki se uporabi v nadaljnji proizvodnji lahko znižanje predstavlja največ 70% carinske stopnje iz carinske tarife, ki je bila v uporabi pred uveljavitvijo zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95);
2. pri blagu, ki se uporablja kot oprema ali kot investicijsko blago, se lahko določi uporaba carinske stopnje prosto.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo pri določanju carinskih kvot, s katerimi se izvršujejo obveznosti Republike Slovenije po veljavnih mednarodnih pogodbah.

(1) Ne glede na 3. in 4. člen te uredbe se lahko določi carinski kontingent z znižano carinsko stopnjo za uvoz novih cestnih vozil iz tarifnih oznak 87.01 do 87.16 razen tarifnih številk 87.10, 87.12, 87.13, 87.15.
Carinski kontingent lahko koristijo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pogodbeni predstavniki proizvajalca posamezne blagovne znamke cestnih vozil.
(2) Višina carinskega kontingenta, ki ga lahko koristi posamezna pravna oseba iz prejšnjega odstavka se določi v odvisnosti od oziroma največ do višine vrednosti izvoza cestnih vozil, proizvedenih v Republiki Sloveniji oziroma v vrednosti blaga slovenskega porekla, izvoženega tujemu podjetju - proizvajalcu posamezne blagovne znamke vozila ali njegovemu dobavitelju sklopov za vozila. Upošteva se lahko le blago, ki se neposredno uporablja v proizvodnji vozil ali pa se vgradi oziroma vstavi v vozila pri rednem vzdrževanju vozil proizvajalca posamezne blagovne znamke vozila. Seznam tega blaga določi Vlada Republike Slovenije.

(1) Osebe iz 2. člena te uredbe koristijo carinski kontingent po višini, kot je določena s predpisom iz četrtega odstavka 5. člena zakona o carinski tarifi.
Pri uvozu blaga v količinah ali vrednosti, ki presega določen carinski kontingent, se uporabijo carinske stopnje, predpisane v carinski tarifi.
Carinska uprava Republike Slovenije vodi evidenco o koriščenju (uvozu) carinskih kontingentov in o tem trimesečno poroča ministrstvu, pristojnemu za ekonomske odnose s tujino. Minister, pristojen za ekonomske odnose s tujino, objavi informacijo o izkoriščenosti posameznega carinskega kontingenta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se carinski kontingent za posamezno blago koristi na podlagi dovoljenja posameznemu upravičencu, ki ga izda pristojno ministrstvo. V okviru pristojnega ministrstva se v ta namen ustanovi komisija za delitev carinskih kontingentov, sestavljena iz predstavnikov zadevnega ministrstva, ministrstva, pristojnega za finance, ter Gospodarske zbornice Slovenije. Koriščenje posameznega carinskega kontingenta na podlagi dovoljenja se praviloma določi za blago:
– ki se lahko uporabi tako v nadaljnji proizvodnji kot tudi v končni potrošnji z namenom dodelitve uporabnikom v nadaljnji proizvodnji,
– za katerega je bil določen carinski kontingent na osnovi 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1996.