Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o načinu in pogojih izpolnjevanja obveznosti iz dvostranskih sporazumov za prevzem slovenskega dolga, ki izvira iz dvostranskih sporazumov za konsolidacijo dolga bivše SFRJ, sklenjenih med SFRJ in državami članicami Pariškega kluba v obdobju 1984–1988 (ZNIOPK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. decembra 1995.

S tem zakonom se urejajo razmerja med Republiko Slovenijo in pravnimi osebami s sedežem na ozemlju Republike Slovenije, ki izvirajo iz sporazumov z državami članicami Pariškega kluba oziroma njihovimi pooblaščenimi institucijami, s katerimi bodo Republika Slovenija ali zavezanci s sedežem na ozemlju Republike Slovenije prevzeli delež obveznosti oziroma odplačilo obveznosti iz dvostranskih sporazumov o konsolidaciji dolga med vlado nekdanje SFRJ in vladami navedenih držav oziroma njihovimi pooblaščenimi institucijami v obdobju 1984 do 1988 (v nadaljnjem besedilu: dvostranski sporazumi bivše SFRJ).

Vlada Republike Slovenije sklene v imenu Republike Slovenije, kot ene izmed pravnih naslednic bivše SFRJ, z vladami držav članic Pariškega kluba oziroma njihovimi pooblaščenimi institucijami nove dvostranske sporazume, s katerimi v obsegu in pod pogoji, določenimi s temi sporazumi in s tem zakonom, Republika Slovenija ali zavezanci s sedežem na ozemlju Republike Slovenije prevzemajo delež obveznosti oziroma odplačilo obveznosti iz dvostranskih sporazumov bivše SFRJ.

Zavezanci z območja Republike Slovenije po tem zakonu so končni uporabniki restrukturiranih kreditov in njihovi pravni nasledniki, banke končnih uporabnikov ter banke dolžnice do tujine.
Banke dolžnice do tujine po tem zakonu so, vsaka za svoj del obveznosti:
– Nova Ljubljanska banka d.d.,
– Nova Kreditna banka Maribor d.d.,
– Abanka d.d. Ljubljana.

Republika Slovenija prevzema z novimi dvostranskimi sporazumi obveznosti v višini 16,39% nealociranega dolga bivše SFRJ po dvostranskih sporazumih bivše SFRJ.
Z novim dvostranskim sporazumom z Zvezno republiko Nemčijo prevzame Republika Slovenija obveznosti po sporazumu o plačilnem prometu med Nemško demokratično republiko in FLRJ z dne 19. 10. 1957, v višini 16,39% celotnega zneska klirinškega salda med bivšo Nemško demokratično republiko in bivšo SFRJ na dan 30. 12. 1990.
Republika Slovenija prevzema obveznosti iz tega člena v svojem imenu in za svoj račun.

Obveznosti iz dvostranskih sporazumov iz naslova alociranega dolga Republika Slovenija prevzame ali garantira.
Republika Slovenija obveznosti iz alociranega dolga iz prejšnjega odstavka, ter obveznosti iz 6. člena tega zakona:
– prevzema v svojem imenu in za račun banke dolžnice do tujine ali za končnega uporabnika, če slovenska banka ni bila dolžnica do tujine ali
– garantira za obveznosti banke dolžnice do tujine.
Kadar Republika Slovenija po pogojih iz prve alinee prejšnjega odstavka prevzame obveznosti banke dolžnice do tujine, ostaja ta banka v zavezi do Republike Slovenije pod enakimi pogoji kot je Republika Slovenija do tujine.

Obveznosti, ki so bile do 25. 6. 1991 predčasno odplačane in prenešene na subjekte izven Republike Slovenije, na podlagi zakona o kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 66/85, 38/86 in 16/89) prevzame banka dolžnica do tujine.

Višina prevzetih ali garantiranih obveznosti Republike Slovenije oziroma zavezancev do posamezne države članice Pariškega kluba, se ugotovi v novem dvostranskem sporazumu s posamezno državo članico.

Sredstva za izpolnjevanje obveznosti, ki po tem zakonu bremenijo Republiko Slovenijo in izhajajo iz sklenjenih novih dvostranskih sporazumov, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v skladu s tem zakonom.
Ob predložitvi proračuna za tekoče leto Državnemu zboru Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije predstavi pregled celotnih obveznosti do držav članic Pariškega kluba, ki zapadejo v tekočem letu.

Obveznosti iz novih dvostranskih sporazumov iz 4., 5. in 6. člena tega zakona se lahko izpolnjujejo preko bank agentov na način, dogovorjen z novim dvostranskim sporazumom.
Banka dolžnica do tujine mora urediti razmerja z agentom v primerih iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po objavi zakona o ratifikaciji posameznega novega dvostranskega sporazuma v Uradnem listu Republike Slovenije, v skladu z njegovimi določili in tem zakonom.

Banka dolžnica do tujine, zavezanec iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, kadar gre za prevzem obveznosti na način iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega zakona, izda abstraktno nepreklicno prvovrstno bančno garancijo, plačljivo na prvi poziv, za obveznosti končnih uporabnikov - zavezancev iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki se glasi na celoten dolgovani znesek s pripadajočimi obrestmi, v osmih dneh od objave zakona o ratifikaciji posameznega novega dvostranskega sporazuma v Uradnem listu Republike Slovenije.
Banka dolžnica do tujine, zavezanec iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, kadar gre za prevzem obveznosti na način iz druge alinee drugega odstavka 5. člena tega zakona, izda abstraktno nepreklicno prvovrstno garancijsko obljubo plačljivo na prvi poziv, ki se glasi na celotno višino obveznosti s pripadajočimi obrestmi, za katero tujim upnikom za plačilo jamči Republika Slovenija, in sicer v osmih dneh od objave zakona o ratifikaciji posameznega novega dvostranskega sporazuma v Uradnem listu Republike Slovenije.
Bančna garancija ali garancijska obljuba se deponira pri Banki Slovenije kot plačilnemu agentu Republike Slovenije.
Stroške, povezane z garancijo, nosi končni uporabnik iz 3. člena tega zakona.

Minister, pristojen za finance, lahko podrobneje določi način poravnavanja obveznosti po tem zakonu.

Končni uporabniki, banke končnih uporabnikov ter njihovi pravni nasledniki morajo pogodbeno urediti oziroma uskladiti obstoječa medsebojna razmerja z določbami novih dvostranskih sporazumov po tem zakonu najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi posameznega novega dvostranskega sporazuma z banko dolžnico do tujine.
Banke dolžnice do tujine morajo z Republiko Slovenijo pogodbeno urediti razmerje iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi posameznega novega dvostranskega sporazuma.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.