Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (ZSLKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. decembra 1995.

S tem zakonom ustanovi Republika Slovenija Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sklad) kot javni sklad z namenom, da nanj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Nacionalni kulturni program določa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti, obseg ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in drugih javnih sredstev, usmeritve in merila za razvoj dejavnosti in oblike sodelovanja s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu ter s sorodnimi tujimi organizacijami.
Država zagotavlja strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek strokovne službe sklada in njegovih območnih izpostav ter sofinancira tiste programe, ki v skladu z merili določenimi na podlagi nacionalnega kulturnega programa presegajo lokalni pomen.
Lokalne skupnosti zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje društev, skupin in posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe ter sredstva za njihove programe, ki so lokalnega pomena.

Nacionalni kulturni program s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti izvajajo:
– Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti,
– samoupravni skupnosti avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji,
– ljubiteljska kulturna društva oziroma njihove zveze, ki izpolnjujejo pogoje vsakoletnega razpisa sklada za financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih programov iz javnih sredstev,
– druge skupine, posamezniki in organizacije, ki delujejo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in izpolnjujejo pogoje vsakoletnega razpisa sklada za financiranje oziroma za sofinanciranje kulturnih programov iz javnih sredstev,
– kulturne organizacije in društva Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Ime sklada je: Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Sedež sklada je: Štefanova 5, Ljubljana.
Sklad je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja s sredstvi, s katerimi razpolaga.

Sklad opravlja predvsem naslednje naloge:
– izvaja nacionalni kulturni program v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja;
– financira in sofinancira ljubiteljske kulturne programe iz sredstev sklada;
– nadzoruje delo in porabo javnih sredstev izvajalcev nacionalnega kulturnega programa na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;
– zbira predloge za financiranje oziroma sofinanciranje programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z javnimi razpisi;
– sklepa z izbranimi izvajalci teh programov oziroma projektov pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju;
– zagotavlja strokovno-organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom oziroma njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in pomoč lokalnim skupnostim pri zagotavljanju pogojev za izvedbo kulturnih prireditev na območju izpostav;
– zagotavlja administrativno-strokovno pomoč zvezam kulturnih društev, ki opravljajo skupne naloge za svoje članice;
– načrtuje in izvaja sodelovanje s tujimi sorodnimi organizacijami;
– skrbi za izobraževalne programe s kulturnega področja;
– promovira dosežke s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in posreduje kulturno produkcijo;
– izdaja publikacije s svojega delovnega področja.
Sklad lahko na podlagi pogodbe z lokalno skupnostjo oziroma s samoupravno skupnostjo avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji opravlja naloge iz prejšnjega odstavka tudi zanjo.

Sklad ima v svoji sestavi območne izpostave, ki opravljajo naloge sklada za območje, za katerega so organizirane.
Kriteriji za organiziranje območne izpostave so:
– območna izpostava mora pokrivati zaokroženo kulturno, socialno in geografsko območje;
– območna izpostava mora imeti pogoje za organizacijo najmanj 15 celovečernih kulturnih prireditev območnega pomena letno;
– na področju območne izpostave mora delovati najmanj 15 kulturnih društev oziroma kulturnih skupin;
– območna izpostava mora imeti pogoje za organizacijo najmanj petih izobraževalnih oblik letno;
– za delo območne izpostave morajo biti zagotovljeni ustrezni prostori.
Upravni odbor sklada lahko ob soglasju vlade organizira območno izpostavo tudi v primeru, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvih štirih alinej tega člena, kolikor ugotovi za to utemeljene razloge.
Območna izpostava preneha delovati, če ne izpolnjuje več kriterijev iz prejšnjega odstavka.
Območno izpostavo vodi vodja, ki ga imenuje upravni odbor sklada za dobo pet let. Vodja območne izpostave je lahko ponovno imenovan.
Podrobnejše določbe o organizaciji sklada, organih, strokovni službi in njihovih pristojnostih in načinu odločanja ter druga pomembna vprašanja za delovanje sklada, določi statut sklada.

Sklad ima naslednje organe:
– upravni odbor,
– svete območnih izpostav sklada,
– nadzorni odbor,
– strokovne programske komisije,
– direktorja,
– vodje območnih izpostav.
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 15 članov. Upravni odbor imenuje vlada izmed strokovnjakov, in sicer tako, da so upoštevani enakomerna regionalna sestava in enotni slovenski kulturni prostor ter zastopanost vseh kulturnih dejavnosti s področja dela sklada. Vlada imenuje sedem članov upravnega odbora na predlog ljubiteljskih kulturnih društev, oziroma združenj in zvez, organiziranih na območju države, sedem članov in predsednika pa na svoj predlog.
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta.

Člani upravnega odbora ne morejo biti tisti, ki so v delovnem razmerju s skladom.

Upravni odbor sklada:
– sprejme v soglasju z vlado statut sklada;
– sprejema letni program dela za področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, letna poročila, finančni načrt in zaključni račun;
– sprejema pogoje in kriterije za financiranje programov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, na podlagi predhodnih mnenj svetov območnih izpostav sklada in v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo;
– imenuje vodje območnih izpostav na predlog svetov območnih izpostav;
– opravlja druge naloge, določene s statutom sklada.
Upravni odbor je dolžan vsako leto v zakonsko predpisanih rokih predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo, poročilo o delu sklada v preteklem letu, ki bo osnova za letno poročilo vlade o izvajanju nacionalnega kulturnega programa v delu, namenjenem ljubiteljskim kulturnim dejavnostim.
Statut sklada podrobneje določa pravice in dolžnosti ter način dela upravnega odbora.

Sveti območnih izpostav sklada so posvetovalna telesa sklada.
Svet je sestavljen iz predstavnikov lokalnih skupnosti z območja območne izpostave sklada.
Vsaka lokalna skupnost z območja območne izpostave imenuje v svet iz prvega odstavka najmanj enega člana.

Sveti območnih izpostav imajo naslednje pristojnosti:
– dajejo predhodno mnenje k programom in finančnim načrtom sklada, ki zadevajo njihovo področje;
– predlagajo vodjo območne izpostave;
Način imenovanja članov, postopek ustanovitve svetov, način dela in naloge podrobneje določa statut sklada.

Nadzorni odbor sklada ima tri člane, ki jih imenuje vlada. Dva člana imenuje na predlog ministrstev, pristojnih za kulturo in za finance, enega pa na predlog ljubiteljskih kulturnih društev, oziroma združenj in zvez, organiziranih za območje države.
Mandat članov nadzornega odbora traja šest let.

Upravni odbor imenuje strokovno-programske komisije kot strokovna posvetovalna telesa izmed posameznikov, ki so uveljavljeni poznavalci delovnega področja komisije.
Naloge komisij iz prejšnjega odstavka so:
– oblikovanje strokovnih podlag za odločanje upravnega odbora;
– oblikovanje predloga programa, ki se financira iz javnih sredstev sklada;
– oblikovanje predloga za podeljevanje priznanja s svojega področja dela.
Način imenovanja in dolžino mandata članov, postopek ustanovitve strokovno-programskih komisij, način dela in naloge podrobneje določa statut sklada.
Člani strokovno-programskih komisij v času svojega mandata ne smejo konkurirati za katerokoli obliko financiranja oziroma sofinanciranja kulturnih programov s strani sklada.

Delo in poslovanje sklada vodi direktor. Direktorja imenuje upravni odbor sklada s soglasjem vlade na podlagi javnega razpisa.
Direktor sklada mora imeti:
– visoko izobrazbo;
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju kulturnih dejavnosti;
– strokovno poznavanje področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;
– znanje najmanj enega tujega jezika.
Mandat direktorja traja pet let. Pristojnosti direktorja, njegovo odgovornost, način njegovega imenovanja in razrešitve določa statut sklada.

Sklad ima svojo strokovno službo. Ta izvršuje odločitve upravnega odbora in izvaja strokovne, organizacijske, finančne in administrativno-tehnične naloge. Vodi jo direktor sklada.

Za uspešno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti podeljuje sklad priznanja.
Vrsto priznanj, kriterije in postopek podeljevanja določa pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor sklada v soglasju z vlado.

Sredstva, potrebna za ustanovitev in začetek dela sklada, zagotovi vlada.

Sklad pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– iz sredstev državnega proračuna za kulturo in drugih javnih sredstev, ki so namenjena ljubiteljskim kulturnim dejavnostim;
– iz lastnih prihodkov;
– z dotacijami, darili in iz drugih virov.

Do sprejetja zakona, ki bo urejal status, organizacijo in delovanje javnih skladov na področju kulture, sklad posluje po predpisih, ki veljajo za javne zavode.

Vlada imenuje vršilca dolžnosti direktorja sklada, ki opravi vse potrebno za začetek dela sklada.
Pogoji za začetek dela sklada morajo biti zagotovljeni najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.