Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in odločbe US RS, št. 6/94, 45/94) je Občinski svet občine Postojna na seji dne 23. 11. 1995 sprejel

Občina Postojna (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom.

Območje občine je določeno z zakonom.

Občina je pravna oseba. Sedež Občine Postojna je v Postojni, Ljubljanska c. 4.

Grb, zastavo in druge simbole, praznik občine in podelitev naziva “častni občan občine Postojna” določi občinski svet z odlokom, ki ga sprejme na enak način kot statut.

Občina ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. Ob krožnici je zgoraj napis: OBČINA POSTOJNA. V sredini je znak Občine Postojna. Pod znakom je napis: POSTOJNA.
Občinski svet ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. Ob krožnici je zgoraj napis: OBČINA POSTOJNA, v drugi vrstici je napis OBČINSKI SVET, v sredini je znak Občine Postojna, pod znakom je napis: POSTOJNA.
Žig, ki ga uporablja župan, ima poleg imena občine še napis: ŽUPAN.

Občina samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena v skladu z ustavo, zakoni in občinskimi splošnimi akti.
Občina varuje koristi svojih občanov.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

Občina opravlja tudi naloge, ki jih nanjo z zakonom prenese država.

Občina se samostojno odloča o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti za skupno urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena. Občina lahko sodeluje tudi z lokanimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z zakoni, s statutom, odloki, in drugimi občinskimi akti, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in določa namembnost prostora,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi in organizira način dela v vojni,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno,
– turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in druga javna dobra,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov in občinske uprave,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
– raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe na področju komunalne in stanovanjske dejavnosti ter gospodarjenja s prostorom,
– zagotavlja požarno varnost,
– opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško-ogledne službe,
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,
– organizira sistem alarmiranja,
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
5. vzdržuje:
– lokalne javne in gozdne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetsko komunalne objekte,
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi omogoča pogoje za:
– gospodarski razvoj občine,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj,
– požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– razvoj dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. zagotavlja in organizira:
– predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni (zdravstveni domovi, ambulante in lekarne),
– aktivnosti na področju preprečevanja tvegane in škodljive rabe drog,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– komunalno redarstveno službo in skrbi za red v občini,
– pospešuje razvoj gospodarskih dejvnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in drobno gospodarstvo,
– promocijo občine;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– opravljanje statistične, evidenčne in analitične funkcije za potrebe občine,
– vodenje zbirke osebnih podatkov prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v občini ter tistih prebivalcev, ki imajo nepremičnine v tej občini,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– izvedbo lokalnih volitev,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno javno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– pomoč pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– urejanje občinskega prostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokalnega pomena, izdelava lokacijske dokumentacije, izdajanje dovoljenj za posege v prostor lokalnega pomena in gradbenih dovoljenj za te posege,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na domu.

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– druge davke, določene z zakonom,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske nepremičnine,
– določa druge dajatve in oblike prihodkov v skladu s svojimi predpisi in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– določa turistično takso in komunalno takso.

Postopek pogajanj z državo glede prenosa pristojnosti in višine sredstev za opravljanje prenesenih nalog vodi župan.
O prevzemu nalog iz državne pristojnosti (prenesene naloge) odloča občinski svet z večino glasov vseh članov.

Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo občinskih organov je javno.
Občinski organi o svojem delu obveščajo občane preko lokalnih sredstev javnega obveščanja.
Seje občinskega sveta so javne. Če terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
Kaj se šteje za uradno tajnost, določi pristojni organ občine.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut, spremembe statuta, odloke in druge občinske splošne akte,
– sprejema prostorske plane in izvedbene akte,
– sprejema proračun in zaključni račun,
– potrjuje začasne in nujne ukrepe,
– ustanavlja sklade, javna podjetja in druga podjetja in javne zavode ter predpisuje pogoje za izdajanje koncesijskih aktov in daje predhodno soglasje k izdaji koncesijskih aktov,
– na predlog župana daje soglasje k aktom s področja izvrševanja ustanoviteljskih pravic občine, ki jih župan izvrši po prejemu soglasja,
– na predlog župana sprejema akt o organizaciji uprave in imenuje ter razrešuje tajnika občinske uprave,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje člane občinskih odborov in komisij,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane občinskega telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o združevanju občine v širšo samoupravno lokalno skupnost,
– odloča o najetju dolgoročnih posojil in izdaji vrednostnih papirjev,
– daje soglasja k dolgoročnemu zadolževanju javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je, in odloča o dajanju poroštev za izpolnitev njihovih obveznosti,
– daje mnenja državnim organom, kadar zahteva mnenje s področja občine iz pristojnosti občinskega sveta,
– odloča o prevzemu nalog iz prenesene pristojnosti,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom ali odlokom.

Občinski svet odloča o zadevah iz prenesene pristojnosti, če ne gre za upravne naloge in če zakon ne določa, da je za odločanje pristojen drug organ občine.

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo samo interese prebivalcev krajevne skupnosti.

Občinski svet ima 23 članov.
Član občinskega sveta ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora ali delavec v občinski upravi.
Član občinskega sveta tudi ne more biti načelnik upravne enote, vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti ali delavec v državni upravi, ki ima pooblastila za opravljanje nalog v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Občinski svet izvoli izmed svojih članov z večino glasov vseh članov predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet, sklicuje seje in vodi delo občinskega sveta. Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
Občinski svet ima sekretarja, ki opavlja strokovne, organizacijske in administrativne naloge za občinski svet ob obveznem sodelovanju občinske uprave.
Sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja v občinski upravi. Sekretarja imenuje občinski svet.

Občinski svet ima poslovnik, v katerem se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.

Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije, ki so lahko stalne ali začasne narave.
Mandati delovnih teles so vezani na mandat občinskega sveta.
Stalni občinski odbori so:
– odbor za finance in proračun,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za turizem,
– odbor za predšolsko vzgojo, šolstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport,
– odbor za zdravstvo in socialno varstvo,
– odbor za okolje in prostor.

Občinski odbor ima 5 članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta in občanov. Predsednika odbora se imenuje praviloma izmed članov občinskega sveta.
Zastopanost strank v vseh stalnih odborih je sorazmerna zastopanosti strank v občinskem svetu.
Način volitev članov odbora ureja poslovnik občinskega sveta.

Občinski odbori opravljajo naslednje naloge:
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja, dajejo svetu mnenja o teh vprašanjih in predlagajo svetu odločitve s svojega področja,
– obravnavajo predloge župana, članov sveta in občanov s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu mnenja o teh predlogih.
Člani občinskega odbora, ki niso člani občinskega sveta, imajo pravico prisostvovati na sejah občinskega sveta in sodelovati v razpravi, kadar občinski svet obravnava zadeve, ki sodijo v delovno področje odbora, katerega člani so.
Način dela odborov se podrobneje uredi v poslovniku občinskega sveta.

Odbor za finance in proračun opravlja naloge na področju javnih financ, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, gospodarjenja z občinskim premoženjem, zadolževanja občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv občinskega proračuna.

Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja naloge na področju pospeševanja kmetijstva in gozdarstva, skrbi za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine ter ohranjanje kmetijskih zemljišč.

Odbor za gospodarstvo opravlja naloge na področju pospeševanja gospodarskih dejavnosti, zlasti na področju obrti in drobnega gospodarstva.

Odbor za turizem opravlja naloge na področju pospeševanja turizma in promocije občine.

Odbor za predšolsko vzgojo, šolstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport opravlja naloge s svojega področja. Občinskemu svetu daje mnenje s svojega področja v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov in drugimi zadevami, ki jih opravljajo navedene družbene javne službe lokalnega pomena.

Odbor za zdravstvo in socialno varstvo opravlja naloge na področju zdravstva, socialnega varstva in sklada socialnih stanovanj, oblikuje ukrepe socialne politike občine.
Občinskemu svetu daje mnenje s svojega področja v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov in drugimi zadevami, ki jih opravljajo navedene družbene javne službe lokalnega pomena.

Odbor za okolje in prostor opravlja naloge s področja varstva okolja, urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor, na področju javnih služb varstva okolja, komunalnih javnih služb, javnih cest in poti ter stanovanjskega gospodarstva.

Stalne občinske komisije so:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– statutarnopravna komisija,
– komisija za prošnje in pritožbe.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– obravnava in pripravlja predloge, ki se nanašajo na mandatno imunitetna vprašanja,
– obravnava in pripravlja predloge za izvolitve, imenovanja in razrešitve, za katere je pristojen občinski svet,
– obravnava in pripravlja predloge za svet o plačah funkcionarjev, nadomestilih za opravljanje funkcije in o višini drugih prejemkov ter o pravicah iz delovnega razmerja funkcionarjev, kolikor o teh pravicah ne odloča župan.
Komisija je sestavljena iz petih članov občinskega sveta.
Komisija ima predsednika in namestnika, ki ju izmed članov imenuje na prvi seji.
Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet.

Statutarnopravna komisija spremlja izvajanje statuta, predlaga občinskemu svetu dopolnitve, spremembe ter uskladitve z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, skrbi za uskladitev občinskih splošnih aktov s statutom, predlaga avtentično razlago statuta ali drugega splošnega akta, ki ga sprejema občinski svet v primerih, ko občinski svet o tej razlagi skladno s statutom in poslovnikom odloča, ter obravnava druga statutarna vprašanja.
Komisija je sestavljena iz petih članov, od katerih so najmanj trije člani občinskega sveta.
Komisija ima predsednika in namestnika, ki ju izmed članov imenuje na prvi seji.
Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet.

Komisija za prošnje in pritožbe:
– obravnava in zavzema stališča o prošnjah in pritožbah ter jih posreduje pristojnim organom v reševanje. Vlagatelje prošenj in pritožb obvesti o svojih stališčih in kateremu organu so bile posredovane.
Komisija je sestavljena iz petih članov občinskega sveta.
Komisija ima predsednika in namestnika, ki ju izmed članov imenuje na prvi seji.
Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi občinsko upravo,
– predlaga splošne in posamične akte, proračun in zaključni račun ter druge odločitve občinskemu svetu v obravnavo in sprejem,
– izvršuje občinski proračun in odgovarja za njegovo izvrševanje,
– izvršuje odločitve občinskega sveta v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s premoženjem občine,
– predlaga občinskemu svetu v soglasje akte s področja izvrševanja ustanoviteljskih pravic občine in jih izvrši po prejemu soglasja,
– izdaja koncesijske akte po predhodnem soglasju občinskega sveta,
– sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine in poverjenike za civilno zaščito,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– sklicuje zbor občanov,
– odloča o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve, za kritje nepredvidenih izdatkov,
– odloča o najetju kratkoročnih posojil,
– daje soglasje h kratkoročnemu zadolževanju javnih podjetij in zavodov,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja do zneska, določenega v proračunu,
– predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta in obravnavanje določenih zadev na seji,
– skrbi za objavo občinskih splošnih aktov in
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, statut ali odlok.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
Župan ima pravico prisostvovati na sejah občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne in izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje občinskega sveta v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet svoje odločitve ne spremeni, se splošni akt objavi, župan pa lahko pri ustavnem sodišču vloži zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan opravlja svojo funkcijo praviloma poklicno.

Občina ima dva podžupana, ki ju imenuje občinski svet na predlog župana.
Podžupana pomagata županu pri njegovem delu. Župan s posebnim pooblastilom določi, kateri od podžupanov ga nadomešča v primeru odsotnosti, oziroma razdeli naloge med obema podžupanoma.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.

Nadzorni odbor nadzira razpolaganje s premoženjem občine, namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima sedem članov.
Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet.
Nadzorni odbor ima predsednika in namestnika, ki ga izmed članov imenuje odbor na prvi seji. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci, ter člani poslovodnih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Občinski svet je dolžan poročilo uvrstiti na prvo sejo.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče v občini ali v krajevni skupnosti. Skliče ga župan na lastno pobudo, na zahtevo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti. Zbor občanov v krajevni skupnosti mora župan sklicati tudi na zahtevo sveta krajevne skupnosti.
Akt o sklicu zbora občanov se objavi v lokalnih sredstvih obveščanja in na javnih mestih na običajen način.
Zbor občanov mora biti sklican osem dni pred zborom občanov.

V razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico pri volitvah članov občinskega sveta in župana oziroma sveta krajevne skupnosti.
Delo zbora vodi župan.

Zbor občanov v občini razpravlja in daje mnenja in priporočila občinskim organom o vseh javnih zadevah lokalnega pomena. Zbor občanov v občini je sklepčen, če se ga udeleži najmanj 5% volivcev v občini.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov z večino glasov navzočih volivcev.

Zbor občanov v krajevni skupnosti je sklepčen, če se ga udeleži najmanj 5% volivcev v krajevni skupnosti.
Zbor občanov v krajevni skupnosti razpravlja in daje svetu krajevne skupnosti mnenja ter priporočila o zadevah, ki jih ureja oziroma opravlja krajevna skupnost.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov v krajevni skupnosti z večino glasov navzočih volivcev.

Za izvedbo zbora občanov skrbijo občinski organi.

Občinski svet lahko o vprašanju iz svoje pristojnosti razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zaheva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Glede predmeta referenduma in postopka izvedbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. Postopek vodijo občinski volilni organi.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Občinski svet mora obravnavo zadeve, na katero se nanaša ljudska iniciativa, uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa se odločiti najkasneje v treh mesecih po prejemu zahteve.
Če se ljudska iniciativa nanaša na zadeve iz pristojnosti župana ali drugega organa občine, mora ta organ o zadevi odločiti najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo

Upravne naloge v občini opravlja občinska uprava.
Organizacijo občinske uprave, način vodenja in neposrednega izvajanja nalog ter pooblastila za odločanje, funkcije in delovna mesta, ki so nezdružljiva s pridobitno dejavnostjo določi z odlokom občinski svet na predlog župana.

Občinsko upravo vodi župan.

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, sklepe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar je v skladu z zakonom za to pristojna.
O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava.
V upravnih stvareh lahko postopek vodi in izdaja posamične akte oseba, ki za to izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje.
O pritožbah zoper posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine odloča na drugi stopnji župan.
Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.

O izločitvi delavca v upravi odloča župan.
O izločitvi župana odloči občinski svet. V primeru izločitve župana odloči v upravni stvari na drugi stopnji občinski svet.

Uprava oziroma župan odločata o upravnih stvareh po zakonu in drugih predpisih in sta pri tem samostojna.

Položaj delavcev v občinski upravi urejata zakon in odlok.
Delavce v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi sistemizacije župan.
O pravicah delavcev v upravi iz delovnega razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.

Območje občine se v skladu z odlokom razdeli na krajevne skupnosti.
Območja sedanjih krajevnih skupnosti so določena z odlokom.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Za ustanovitev oziroma spremembo območja sedanje krajevne skupnosti, se analogno uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi v zvezi s spremembo območja občin.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet KS v soglasju z občinskim svetom sprejme statut, s katerim uredi delovanje krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika, ki predstavlja in zastopa krajevno skupnost in vodi delo sveta krajevne skupnosti.

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz proračuna občine, dohodkov iz premoženja krajevne skupnosti, prostovoljnih prispevkov, daril in volil. Proračun določi obseg sredstev, namenjenih financiranju krajevnih skupnosti in razporeditev teh sredstev po krajevnih skupnostih.
Sredstva za financiranje krajevnih skupnosti se razporejajo glede na število prebivalcev krajevnih skupnosti in glede na posebne potrebe, značilnosti in naloge krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost lahko nastopa v pravnem prometu do višine vrednosti premoženja, s katerim lahko razpolaga in se lahko zadolžuje v višini 10 % sredstev, zagotovljenih iz občinskega proračuna za namene delovanja krajevnih skupnosti.
Občina ne odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti izvaja nadzorni odbor Občine Postojna.

Občina zagotavlja izvajanje obveznih lokalnih javnih služb, kakor tudi drugih javnih služb, določenih z zakonom ali odlokom.
Občina zagotavlja izvajanje javnih služb preko javnih podjetij in zavodov, s podeljevanjem koncesij in z vlaganjem javnega kapitala.
Javna podjetja in javne zavode ustanavlja občinski svet.

Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvršujejo občinski svet in župan.
Občinske javne službe pripravijo letni delovni načrt in poročilo o svojem delu, ki ga posredujejo občinskemu svetu v potrditev.

Občinske javne službe se urejajo z odloki.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja in obremenitvi nepremičnin odloča občinski svet.
Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, če z občinskimi akti ni drugače določeno.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, ali najame posojilo največ do z zakonom določenega odstotka sprejetega proračuna.

V primeru presežkov likvidnih sredstev odloča o njihovem plasmaju župan. O tem je dolžan poročati občinskemu svetu.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj v višini, ki jo določa zakon.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine odstotek letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto, ki je določen v zakonu.

Občinske rezerve se lahko uporabijo skladno z zakonom.
O uporabi sredstev rezerve odloča občinski svet.
S proračunom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska, ki se določi v proračunu za tekoče leto.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine, na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun, če zakon drugače ne določa.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najemanjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O najetju dolgoročnih kreditov za občino in izdaji občinskih obveznic, soglasij k dolgoročnemu zadolževanju javnih podjetij in zavodov ter o dajanju jamstev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina daje poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do z zakonom določenega odstotka zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštva odloča občinski svet.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– dohodnina,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– turistična taksa,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– drugi prihodki, ki jih določi zakon ali občinski odlok v skladu z zakonom.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi finančna izravnava iz državnega proračuna.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– upravne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanja okolja,
– prihodki uprave,
– dohodki od koncesij na naravnih dobrinah,
– drugi prihodki, določeni z zakonom ali občinskim odlokom, izdanim na podlagi zakona.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Splošni akti občine so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, prostorski in drugi plani, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je splošni akt občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine.
Statut se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter postopki sprejemanja odločitev. S poslovnikom se urejajo tudi pravice in dolžnosti članov občinskega sveta.
Poslovnik občinskega sveta se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta.

Z odlokom občinski svet ureja lokalne javne zadeve, ustanavlja organe občinske uprave, določa način njihovega dela, ustanavlja javna podjetja in zavode ter druge javne službe.
Z odlokom ureja občinski svet tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, če zakon ne določa drugače.

Za izvrševanje nalog, ki jih na občino prenese država, sprejemajo občinski organi na podlagi in v okviru zakona, pravilnike, odredbe in navodila.
Če zakon ne določi drugače, sprejema akte iz prejšnjega odstavka občinski svet.

S pravilnikom se razčlenjujejo posamezne določbe zakona ali drugega državnega predpisa zaradi njegovega izvrševanja.

Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona ali drugega državnega predpisa predpisuje način ravnanja.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

Postopek sprejemanja splošnih aktov občine se uredi s poslovnikom občinskega sveta.

Občina objavi statut in druge predpise občine v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

Kadar so v upravni stvari prizadete pravice ali pravne koristi občine, župan na lastno pobudo ali na zahtevo občinskega sveta sproži upravni spor, vloži zahtevo za uvedbo upravnega postopka oziroma vstopi kot udeleženec v upravni postopek ali upravni spor.
Prvi odstavek tega člena se glede civilnopravnih zadev smiselno uporablja tudi za pravdni postopek.

Občina Postojna se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost – pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko večino vseh članov.

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so zlasti:
– skrb za graditev in vzdrževanje komunalnih energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, pomembnih za pokrajino ter objektov šolstva, zdravstva, kulture, socialnega skrbstva, pomembnih za razvoj regije, ki presegajo obvezne naloge republike na tem področju,
– skrb za funkcioniranje teh dejavnosti,
– skrb v zvezi z zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov ter urejanja odplak,
– varovanje okolja z napravami regionalnih zmogljivosti,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog.

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen združuje sredstva in organizira skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.

Spremembo statuta lahko predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan ali pet odstotkov volivcev v občini.

Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta najmanj dve tretjini članov občinskega sveta.

Sprememba statuta začne veljati v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na območju občine veljajo določbe vseh splošnih in posamičnih aktov, ki jih je izdala bivša Občina Postojna, kolikor niso v nasprotju z zakoni in s tem statutom.
Vsi obstoječi veljavni odloki se morajo uskladiti s tem statutom v roku šest mesecev. V enakem roku se morajo sprejeti tudi odloki, ki jih predvideva ta statut.

Pristojnosti bivše skupščine izvršuje občinski svet.
Pristojnosti bivšega izvršnega sveta izvršuje župan.

Prevzem delavcev uprave bivše občine se uredi z aktom o organizaciji občinske uprave.

Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih krajevnih skupnosti.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in kadrovske zadeve nadaljuje z delom kot komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s svojim delom nadaljuje tudi imenovani nadzorni odbor. Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta nadaljuje z delom v obstoječi sestavi do sprejema poslovnika občinskega sveta, nakar svet imenuje statutarnopravno komisijo v skladu z določbami tega statuta.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Postojna (Uradni list RS, št. 21/91, 21/93,) in statutarni sklepi občinskega sveta, sprejeti na drugi seji občinskega sveta.

Statut stopi v veljavo v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.