Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 19. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je Občinski svet občine Krško na 11. seji dne 7. 12. 1995 sprejel

Ta statut ureja in določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Krško (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Območje občine obsega območje naslednjih naselij: Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Avguštine, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Čretež pri Krškem, Črešnjevec pri Oštrcu, Črešnjice nad Pijavškim, Črneča vas, Dalce, Dedni Vrh, Dobe, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrava pri Kostanjevici, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dolnja Prekopa, Doljšce, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Globočice pri Kostanjevici, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dule, Gorenji Leskovec, Gorica, Gorica pri Rastezu, Gornja Prekopa, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Grič, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Ivanjše, Jablance, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Karlče, Kobile, Koprivnica, Koprivnik, Koritnica, Kostanjek, Kostanjevica na Krki, Kočarija, Kočno, Kremen, Kržišče, Krško, Leskovec pri Krškem, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Male Vodenice, Malence, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Mrčna sela, Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Orehovec, Osredek pri Trški gori, Oštrc, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Podstrm, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Ržišče, Sajevce, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slinovce, Slivje, Smednik, Smečice, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Velike Vodenice, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrbje, Vrh pri Površju, Vrhulje, Vrtača, Zaboršt, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovinek in Ženje.

Občina v okviru svojih pristojnosti skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov.
Občina v okviru pristojnosti, določenih z ustavo in zakoni, samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno, preko organov občine in preko krajevnih skupnosti.

Občani se lahko obračajo s pobudami in vprašanji na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet.

Občina je pravna oseba.
Občino, kot pravno osebo, zastopa in predstavlja župan.
Sedež občine je v Krškem, Cesta krških žrtev 14.
1. Občina ima okrogel žig, premera 34 mm. V zgornjem delu krožnice je napis “OBČINA KRŠKO”, v sredini znak občine in pod njim napis “KRŠKO”;
2. Občinski svet uporablja žig, katerega osnova je žig občine, v spodnjem delu krožnice pa napis “OBČINSKI SVET”;
3. Župan uporablja žig, katerega osnova je žig občine, v spodnjem delu krožnice pa napis “ŽUPAN”
4. Nadzorni odbor uporablja žig, katerega osnova je žig občine, v spodnjem delu krožnice pa napis “NADZORNI ODBOR”
5. Občinska volilna komisija uporablja žig velikosti žiga občine. V zgornjem delu je napis “OBČINA KRŠKO”, v sredini ”KRŠKO”, v spodnjem delu pa “Občinska volilna komisija”.

Občina ima svoj znak, zastavo in občinski praznik.
Znak Občine Krško ponazarja reko Savo, ki iz gričevnato-hribovitega predela občine prehaja v ravnino Krškega polja kot izrazita geografska in pomenska posebnost občine Krško. Sestavni del znaka je tudi napis “OBČINA KRŠKO”.
Zastava Občine Krško je zelene barve, pokončne oblike v razmerju 2 : 1, z znakom občine v beli barvi.
Podrobnejša določila glede pomena, vsebine, oblike in uporabe znaka in zastave se določijo s posebnim odlokom.
Občina ima občinski praznik 7. junija in je posvečen spominu prvih padlih krških žrtev in vrnitvi izgnancev.

Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je skupnost, v katero se organizirajo prebivalci dela občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko, upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina se lahko povezuje v pokrajino, zvezo občin ali drugo obliko povezovanja občin po načelu enakopravnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelu prostovoljnosti in solidarnosti.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
a) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut, odloke in druge občinske akte,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– ureja in skrbi za javni red v občini,
– ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– ureja opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za kršenje predpisov,
– organizira občinsko upravo,
– določa način, oblike in financiranje gospodarskih javnih služb,
– predpisuje pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav namenjenih za izvrševanje gospodarskih javnih služb,
– ureja javno zdravstveno službo na področju osnovnega zdravstva in lekarništva,
– ureja lokalni promet,
– predpisuje prometno ureditev,
– sprejema načrt razvoja občine,
– predpisuje lokalne davke in druge dajatve,
– določa organizacijo in način dela v vojni,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena v skladu z zakonom,
– sprejema proračun in zaključni račun,
– sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja način in pogoje upravljanja premoženja občine,
– določa način in pogoje za oddajo in najem premičnega in nepremičnega premoženja,
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in kanlizacijskimi komunalnimi objekti ter z drugimi infrastrukturnimi objekti,
– ureja ulice, javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– skrbi za varstvo okolja,
– določa načrt varstva pred požarom.
b) pospešuje in ustvarja pogoje za:
– gospodarski razvoj občine,
– za gradnjo stanovanj in za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– službe socialnega skrbstva, predšolske vzgoje, varstva otrok ter službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, kulturno, turistično, informacijsko, dokumentacijsko in društveno dejavnost,
– športno in rekreacijsko dejavnost,
– varstvo naravne in kulturne dediščine v okviru pristojnosti občine,
– promocijo gospodarske dejavnosti,
– vsestranski razvoj demografsko ogroženih področij Bohorja in Gorjancev.
c) upravlja:
– občinsko premoženje,
– javna podjetja, javne zavode ter druge organizacije katerih ustanovitelj je občina,
– javne površine in drugo javno dobro,
– lokalne in komunalne javne ceste in javne poti.
d) s svojimi sredstvi:
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja varstvo okolja,
– gradi in vzdržuje energetske, vodovodne in kanalizacijske komunalne objekte in naprave,
– gradi in vzdržuje mestne ulice, lokalne javne ceste, komunalne javne ceste, gozdne ceste, javne poti in druge javne površine,
– zagotavlja subvencije in tekoče prenose v gospodarske javne službe (komunalna, cestna in stanovanjska dejavnost, gospodarjenje s prostorom in druge dejavnosti),
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in neprofitna stanovanja,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnjično dejavnost,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, predšolske vzgoje, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa in drugih dejavnosti,
– zagotavlja izvajanje varstva pred požarom ter naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavlja opravljanje pokopališko pogrebne in mrliško ogledne službe,
– zagotavlja delovanje organov občine, občinskega sveta, njegovih delovnih teles, občinske uprave in skladov,
– daje subvencije za razvoj kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti,
– izvaja civilno zaščito, opazovanje in obveščanje.
e) zagotavlja, organizira in nadzoruje:
– osnovno zdravstveno mrežo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– obveščanje in alarmiranje prebivalstva,
– pomoč in reševanje za primer elementarnih nesreč v skladu z zakonom,
– komunalno nadzorstvo iz občinske pristojnosti,
– organizira požarno varnost in reševalno pomoč,
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov,
– nadzoruje izvajanje gospodarskih javnih služb in javnih prireditev,
– vodi evidence volilne pravice in občinskih volišč,
– razgrinja volilne imenike,
– ugotavlja interes za razlastitev za potrebe občine,
– določa pogoje za uporabo stavbnih zemljišč,
– nadzoruje varstvo okolja, ki po zakonu spada v pristojnost lokalnih skupnosti,
– organizira in nadzoruje gasilsko službo,
– organizira, nadzoruje in skrbi za izvajanje mrliško ogledne službe, dimnikarske službe in službe za osebno pomoč in pomoč na domu,
– organizira in nadzoruje oskrbo v naseljih s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– storitve socialne preventive,
– izvaja upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
f) ostale zadeve:
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– odloča o rabi prostora in namembnosti urbanega prostora,
– uskljajuje načrte zaščite in reševanja,
– izvaja naloge s področja lova in sladkovodnega ribolova oziroma ribištva,
– izvaja naloge v zvezi z odlaganjem odpadkov in opravljanjem drugih dejavnosti za varstvo okolja,
– pripravlja programe iz področja varstva okolja in skrbi za izdelavo študij ranljivosti okolja,
– aktivno deluje pri izvedbi sanacijskih programov odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja,
– aktivno sodeluje pri razreševanju nastalih socialnih problemov,
– opravlja zadeve, ki se nanašajo na volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet,
– skrbi za občinske javne zgradbe in javne naprave,
– ureja javni potniški promet,
– pospešuje razvoj kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– pospešuje razvoj turizma, kongresne in sejemske dejavnosti,
– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter drugih služb javnega pomena,
– opravlja naloge, ki jih država prenese na občino,
– opravlja druge naloge določene z zakoni.

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitek od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– takse in povračila za obremenjevanje okolja,
– druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organ občine je tudi občinska volilna komisija, katere naloge, pristojnosti in sestavo določa zakon o lokalnih volitvah.
Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj s svoje pristojnosti.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni seje, dokumenti in gradiva sveta ter drugih organov občine, ki so zaupne narave.

Občinski svet in nadzorni odbor sta sklepčna, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– izvršuje ustanoviteljske pravice občine glede zavodov v skladu z zakonom o zavodih, če zakon ne določa drugače,
– izvršuje upravljalske pravice občine v skladu z zakonom o gospodarskih družbah,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, člane komisij in odborov občinskega sveta ter člane upravnih odborov skladov,
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov in tajnika občine,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih dejavnosti,
– določa davke, dajatve, takse in povračila, ki so v pristojnosti občine,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja nalog iz državne pristojnosti,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– sprejme akt o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter imenuje in razrešuje člane sveta,
– odloča o vlaganju občinskega kapitala v zasebno pravne subjekte,
– predpisuje način upravljanja in gospodarjenja s premoženjem občine,
– daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov,
– daje pooblastila in soglasja za izvajanje posameznih nalog krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz proračunskih virov občine,
– sprejema program varstva okolja,
– sprejema sanacijske programe odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– normativno-pravno komisijo,
– komisijo za odlikovanja in občinska priznanja,
– komisijo za sodelovanje s prijateljskimi in pobratenimi občinami,
– komisijo za vloge in pritožbe,

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z mandatnimi vprašanji, volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in pripravlja predloge in mnenja, ki jih daje občinskemu svetu,
– predlaga izvolitev članov stalnih in občasnih delovnih teles in pripravi predlog za izvolitev ali soglasje za delavce na vodilnih mestih, za katere je po predpisih pristojen občinski svet,
– predlaga pravilnik o določitvi nadomestil funkcionarjem ter predlaga sklepe za njegovo izvajanje,
– opravlja druge zadeve, ki jih določi občinski svet.
Normativno-pravna komisija zaradi skladnosti z ustavo, zakonom in statutom občine ter zaradi pravne obdelave obravnava:
– besedilo in spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema občinski svet in mu daje poročila s svojimi mnenji in predlogi,
– splošne akte organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje soglasje občinski svet ter mu v zvezi s tem daje mnenja, predloge in pripombe,
– predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov in daje mnenja o tem,
– določa prečiščeno besedilo odlokov in drugih aktov občinskega sveta, če je s statutom ali drugim aktom za to pooblaščena.
Komisija za vloge in pritožbe opravlja naslednje naloge:
– obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta,
– obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike,
– proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije občinskemu svetu ali njegovim delovnim telesom in ugotavlja vzroke zanje,
– obvešča občinski svet in pristojna telesa o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in jim predlaga ustrezne ukrepe,
– obravnava tudi vloge in pritožbe, ki jih je odstopil v obravnavo republiški organ za prošnje in pritožbe, če je vlagatelj za območja občine, ukrepal v skladu z določili prejšnjega člena oziroma postopa po navodilih oziroma na zaprosilo pristojnega republiškega organa,
– obravnava vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno in obvesti o ugotovitvah občinski svet župana in načelnika upravne enote,
– opravlja druge zadeve, ki jih določe občinski svet.
Komisija za sodelovanje s prijateljskimi in pobratenimi občinami opravlja naslednje naloge:
– usmerja aktivnosti za ohranjanje in krepitev odnosov med občino ter prijateljskimi občinami na področju gospodarstva, kulture, športa ...,
– skrbi za mednarodne stike in uveljavljanje občine v širšem prostoru.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja opravlja naslednje naloge:
– v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih objavlja razpis za dajanje predlogov za občinska priznanja,
– obravnava predloge za odlikovanja, ki jih dajejo organizacije in društva in drugi predlagatelji ter jih s svojimi mnenji posreduje pristojnemu republiškemu organu,
– obravnava in oblikuje predloge za občinska priznanja ter jih predlaga občinskemu svetu v sprejem,
– daje predloge za odlikovanja ali daje pobude za predlaganje posameznikov, organizacij in društev ter organov za odlikovanja in občinska priznanja in jih daje v postopek v skladu z odlokom in pravilnikom o občinskih priznanjih.
V razpisnih komisijah za oddajo javnih naročil sodeluje tudi predstavnik matičnega odbora občinskega sveta. V primeru, ko ni mogoče določiti matičnega odbora, v razpisni komisiji sodeluje predstavnik odbora za finance in občinsko premoženje.
Občinski svet po potrebi s statutarnim sklepom ustanavlja nove komisije in ukinja ali združuje posamezne komisije.

Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za finance in občinsko premoženje,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja,
– odbor za komunalno infrastrukturo,
– odbor za krajevne skupnosti,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za razvoj malega gospodarstva in obrti,
– odbor za sklad stavbnih zemlijšč,
– odbor za turizem, promocijo in prireditve,
– odbor za zaščito in reševanje.
Odbori občinskega sveta so stalna ali začasna posvetovalna telesa občinskega sveta, ki pripravljajo strokovne podlage in predloge za odločitve občinskega sveta za področja iz njegove delovne pristojnosti.

Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko-dokumentacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga v sprejem občinskemu svetu,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Odbor za finance in občinsko premoženje opravlja naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenje občinskemu svetu glede občinskega proračuna in njegove izvršitve,
– daje mnenje občinskemu svetu na vsako spremembo občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupov osnovnih sredstev za potrebe občinske uprave,
– daje mnenje občinskemu svetu glede najema oziroma uporabe občinskega premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu glede potrebnosti pregleda občinskega proračuna ali njenega dela s strani računskega sodišča,
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela,
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje.
Odbor za gospodarstvo opravlja naslednje naloge:
– obravnava letni gospodarski načrt občine,
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši gospodarski razvoj občine,
– na zahtevo občinskega sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja opravlja naslednje naloge:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za komunalno infrastrukturo opravlja naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarjev,
– občinskemu svetu predlaga prioritetni vrstni red investicij v komunalno infrastrukturo,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja.
Odbor za krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– obravnava predloge za financiranje krajevnih skupnosti,
– občinskemu svetu daje mnenje na statute krajevnih skupnosti in organizacijo krajevnih skupnosti,
– predlaga občinskemu svetu prenos nekaterih občinskih nalog in pristojnosti na krajevne skupnosti,
– koordinira in usklajuje delovanje krajevnih skupnosti,
– daje mnenja in pobude občinskemu svetu za učinkovito delovanje državne uprave za potrebe krajevnih skupnosti,
– daje mnenja občinskemu svetu o ostalih vprašanjih, ki se dotikajo delovanja krajevnih skupnosti.
Odbor za okolje in prostor opravlja naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– občinskemu svetu daje mnenja na akte in predpise, ki jih iz njegovega področja predlagajo občinski upravni organi,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja in urejanje prostora.
Odbor za razvoj malega gospodarstva in obrti opravlja naslednje naloge:
– obravnava problematiko s področja malega gospodarstva in obrti,
– spremlja izvajanje nalog s tega področja,
– predlaga občinskemu svetu sprejem ukrepov s tega področja.
Odbor za sklad stavbnih zemljišč opravlja naslednje naloge:
– obravnava predloge za pridobivanje, financiranje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so namenjena za kompleksno graditev,
– opravlja tudi naloge, ki so zanj opredeljene v statutu sklada stavbnih zemljišč.
Odbor za turizem, promocijo in prireditve opravlja naslednje naloge:
– skrbi za promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
– pripravlja izhodišča in daje mnenje občinskemu svetu na letne programe prireditev in promocij, ki služijo hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v občini,
– sodeluje s turističnimi in drugimi društvi, ki organizirajo različne prireditve.
Odbor za zaščito in reševanje opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja iz področja zaščite in reševanja,
– daje mnenje občinskemu svetu na odloke in druge akte iz svojega področja,
– daje mnenje občinskemu svetu za načrte zaščite in reševanja,
– daje mnenje občinskemu svetu na izdajo soglasij in koncesij gospodarskim javnim službam in izvajalcem, katerih dejavnost vpliva na varnost ljudi in premoženja,
– daje mnenje občinskemu svetu pred imenovanji iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na področje zaščite in reševanja.
Odbori občinskega sveta opravljajo poleg zgoraj navedenih še naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov občinskega sveta in občanov s svojega delovnega področja preden o njih odloča občinski svet in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge o teh predlogih,
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in županu mnenja in predloge o teh vprašanjih,
– oblikujejo mnenja in podlage za odločanje občinskega sveta glede pipravljajočih se predpisov, ki neposredno zadevajo vprašanja občinske pristojnosti oziroma koristi,
– predlagajo občinskemu svetu ali županu odločitve s svojega področja.
Občinski svet po potrebi s statutarnim sklepom ustanavlja nove odbore in ukinja ali združuje posamezne odbore.

Občinski svet lahko poveri svojemu delovnemu telesu odločanje o zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. Zadeve, ki se prenesejo iz pristojnosti občinskega sveta določi občinski svet s sklepom, ki ga sprejme z večino članov občinskega sveta.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet ima 31 članov. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volitve se izvajajo v skladu z zakonom.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov. Skliče jo dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Predsednik sveta opravlja svojo funkcijo nepoklicno ali poklicno, o čemer odloča občinski svet.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Občinski svet ima sekretarja občinskega sveta, ki opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej, ter usklajuje delo strokovnih služb pri opravljanju nalog in zadev za potrebe občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Imenuje ga občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Kandidaturo za predsednika občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki skupina najmanj petih članov občinskega sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov članov občinskega sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik je lahko razrešen na predlog najmanj petih članov občinskega sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina članov občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik občinskega sveta.

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta najmanj enkrat v dveh mesecih. Na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta pa mora sklicati sejo sveta v roku 30 dni.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, na predlog župana ali na predlog predlagateljev iz prvega odstavka.

Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Župan, tajnik in predsednik nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta, na zahtevo občinskega sveta pa so se dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta tudi predstojniki notranjih organizacijskih enot oziroma strokovni delavci občinske uprave.

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut in poslovnik določata drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ter poslovnik in kadar na predlog posameznega člana občinskega sveta tako odloči občinski svet z večino glasov.

Občinski svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do odborov, komisij in občinskih organov. Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Občinski svet glasuje javno ob sprejetju statuta in poslovnika, tajno pa ob volitvah predsednika sveta in imenovanju tajnika, sekretarja občinskega sveta in podžupana.

Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in drugih sredstev, ki so last občine,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojem delu in ugotovitvah.

Nadzorni odbor šteje 7 članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ne sme voditi član stranke iz katere so župan, tajnik in predsednik občinskega sveta.

Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah in opravlja svojo funkcijo poklicno.
Na predlog župana se lahko izvoli enega ali več podžupanov. Podžupane voli na predlog župana občinski svet z večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– odgovarja za izvrševanje proračuna,
– skladno s statutom in proračunom odloča o najetju kratkoročnih posojil med letom,
– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi ali odsvojitvi premičnin in nepremičnin v lasti občine, katerih posamična vrednost, skupna vrednost v okviru enega posla ali skupna vrednost v obdobju enega leta ne presega 0,5% proračunskih sredstev za tekoče leto, vendar največ eno dvanajstino te vrednosti na mesec,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– po potrebi sklicuje predsednike krajevnih skupnosti z namenom posvetovanja in problematike krajevnih skupnosti,
– predlaga občinskemu svetu program varstva okolja, študije ranljivosti okolja in sanacijske programe odprave posledic čezmerne obremenitve okolja,
– aktivno sodeluje pri reševanju nastalih socialnih problemov,
– poroča občinskemu svetu o namenu in rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine v tujini na seji občinskega sveta.
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne in izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo skliče župan.

Podžupan oziroma podžupani pomagajo županu pri njegovem delu. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
Župana nadomešča v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti podžupan, za dela znotraj občinske uprave pa tajnik občine.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbore občanov sklicuje župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v občini.
Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče tudi svet krajevne skupnosti.

Zbor občanov:
– razpravlja o delu občinskih organov (občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov ter delovnih teles),
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– razpravlja in daje mnenja o zadevah v javni obravnavi,
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 10% volivcev v občini ali krajevni skupnosti.
Rezultati svetovalnega referenduma ne zavezujejo občinskega sveta.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 42. in 43. člena tega statuta.

Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Občinsko upravo praviloma vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana.
Občinska uprava ima notranje organizacijske enote, ki se določijo z odlokom iz prvega odstavka tega člena.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, predstojniki upravnih organov, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci.
Župan imenuje, v skladu z sistemizacijo delovnih mest občinske uprave in na predlog tajnika, predstojnike upravnih organov in višje upravne delavce. Upravne in strokovno-tehnične delavce pa zaposluje tajnik. Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.

Občinski funkcionarji so upravičeni do plače ali nadomestila, ki ga v skladu z zakonom določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, glede na to ali opravljajo funkcijo poklicno ali nepoklicno.

Občinska uprava izvaja odloke, pravilnike, odredbe in navodila, ki jih sprejema občinski svet in izdaja župan.
Občinska uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo tajnik in predstojniki upravnih organov. Župan lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

Tajnik je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

Če so v posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za izločitev župana, o tem odloča občinski svet.
Če so v posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za izločitev tajnika, o tem odloča župan.
Če so v posamezni upravni zadevi, podani z zakonom, predpisani pogoji za izločitev uradne osebe, o tem odloča tajnik, če ta vodi upravo po pooblastilu župana.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, ki jih določajo zakoni (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Občina organizira obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstva pred požarom,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.

Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba z industrijsko in požarno vodo,
– vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest z zimsko službo,
– urejanje in vzdrževanje pokopališč,
– pogrebne storitve,
– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, kjer niso razvrščene magistralne, regionalne in lokalne ceste,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic,
– urejanje in upravljanje sejmišč,
– oskrba s toplotno energijo,
– oskrba s plinom,
– urejanje javnih parkirišč,
– javna razsvetljava v naseljih,
– javni potniški promet,
– plakatiranje in okraševanje,
– deratizacija in dezinfekcija,
– ter organizira druge izbirne gospodarske javne službe.

Občinski svet lahko določi izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanja proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine,
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Občinski svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode ali sklade.

Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
Glede nadzora nad zakonitostjo uprave se uporabljajo določila zakona, ki urejajo to področje.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, v skladu z zakonom.

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Za del proračuna, ki je namenjen delovanju občinskega sveta, njegovih delovnih teles, svetniških skupin in strokovne službe občinskega sveta, je odredbodajalec predsednik občinskega sveta, ki za ta del proračunske porabe tudi odgovarja.
Za del proračuna, ki je namenjen delovanju nadzornega odbora, je odredbodajalec predsednik nadzornega odbora, ki za ta del proračunske porabe tudi odgovarja.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet, na predlog župana, z odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
– za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prve in tretje alinee prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz prve alinee prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. Sklep o zadolžitvi sprejme občinski svet.

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance Republike Slovenije.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O soglasju odloča občinski svet.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini, v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotovijo v državnem proračunu v primeru, da občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe, ki jo določa zakon.

Finačno poslovanje izvršuje pristojni upravni organ za finance, ki ga nadzira župan ali tajnik in nadzorni odbor.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejema po dvofaznem postopku.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade ter proračun in zaključni račun občine.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, odbori občinskega sveta ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlagani odlok pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu.

Predlagani odlok mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predlaganega odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predlaganega odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

Predsednik občinskega sveta pošlje predlagani odlok članom občinskega sveta najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlagani odlok.

Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, ali zaradi naravnih nesreč, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku, tako da se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

Na predlog predlagatelja odloka, se lahko člani občinskega sveta odločijo, da se na isti seji obravnavata in sprejmeta osnutek in predlog odloka (skrajšani postopek), kadar gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov, manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni, spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča ter program dela občinskega sveta in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občina lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Občina lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Zaradi zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih interesov ima pri povezovanju v širšo lokalno skupnost prioriteto povezovanje občine v pokrajino Posavja.
Odločitev o vključitvi oziroma izstopu občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum, če o tem odloči občinski svet na pobudo četrtine svetnikov, župana ali 5% volivcev. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

Člani pokrajinskega sveta so župan in člani občinskega sveta, ki jih izvoli občinski svet na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov.
Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

V občini so ustanovljene krajevne skupnosti; ki obsegajo naslednja naselja:
– KS Brestanica: Brestanica, Stolovnik, Raztez, Gorica, Lokve, Armeško, Dol. Leskovec, Anže;
– KS Dolenja vas: Dolenja vas, Pesje, Stari grad, Sp. Stari grad, Libna, Spodnja Libna;
– KS Gora: Gora, Cesta, Gunte, Čretež, Senožete, Golek, Osredek, Sp. Dule, Straža, Strmo rebro, Dunaj;
– KS Koprivnica: Veliki Kamen, Mrčna sela, Koprivnica, Veliki Dol;
– KS mesta Kostanjevica na Krki: Dobe, Globočice, Slinovce, Jablance, Karlče, Sajevce, Malence, Koprivnik, Zaboršt, Dolnja Prekopa, Dobrava, Oštrc, Avguštine, Dolšce, Črneča vas, Črešnjevec, Vrbje, Vrtača, Orehovec, Grič, Kočarija, Male Vodenice, Velike Vodenice, Podstrm, Ržišče, Ivanjše, Kostanjevica na Krki;
– KS mesta Krško: Bučerca, Kremen, Gunte, Krško, Sremič, Trška gora, Gor. Pijavško, Sp. Pijavško, Sr. Pijavško, Vrbina;
– KS Krško polje: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre;
– KS Leskovec: Gorenja vas, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec, Nemška gora, Selce, Velika vas, Volovnik, Veniše, Žadovinek;
– KS Podbočje: Selo, Slivje, Stari grad, Žabjek, Brezje, Gradec, Planina, Šutna, Dol, Brlog, Hrastek, Brezovica, Premagovce, Dobrava, Pristava, Malo Mraševo, Kalce-Naklo, Brod, Veliko Mraševo, Mladje, Gradnje, Frluga, Prušnja vas, Podbočje;
– KS Raka: Ardro, Brezje, Celine, Cirje, Dolga Raka, Dobrava, Dolenja vas, Gmajna, Goli vrh, Gradišče, Jelenk, Koritnica, Kržišče, Zabukovje, Zaloke, Mali Koren, Mikote, Planina, Podlipa, Podulce, Pristava, Površje, Raka, Ravno, Smednik, Sela, Videm, Veliki Koren, Vrh pri Površju;
– KS Rožno-Presladol: Rožno, Presladol;
– KS Senovo: Brezje, Kališovec, Gor. Leskovec, Dovško, Stranje, Šedem, Mali Kamen, Reštanj, Dobrova, Senovo;
– KS Senuše: Brezje, Brezovska gora, Dedni vrh, Drenovec, Senuše, Straža;
– KS Veliki Podlog: Gorica, Gržeča vas, Jelše, Mali Podlog, Pristava, Veliki Podlog;
– KS Veliki Trn: Apnenik, Ardro, Črešnjice, Dalce, Dol. Lepa vas, Gorenje Dule, Gor. Lepa vas, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nova gora, Nemška vas, Pijana gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje, Ženje;
– KS Zdole: Anovec, Pleterje, Ravne, Zdole, Kostanjek;
Krajevne skupnosti so pravne osebe in nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, ter razpolagajo s premoženjem, ki je v lasti krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima svoj žig, lahko pa ima tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik.

Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in se ustanovi kot nova krajevna skupnost, če se za to na referendumu v tem delu krajevne skupnosti odloči večina volilcev, ki so glasovali, in če oba tako nastala dela krajevne skupnosti izpolnjujeta pogoje za novo krajevno skupnost.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k drugi krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če preostali del krajevne skupnosti izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.
Pred izločitvijo in priključitvijo morajo krajevne skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
Referendum razpiše svet krajevne skupnosti na pobudo zbora krajanov.
Sklep o ustanovitvi nove krajevne skupnosti oziroma priključitve k novi krajevni skupnosti sprejme občinski svet, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, določeni v statutu.

Naloge krajevnih skupnosti so:
– sprejmejo statut krajevne skupnosti,
– sprejmejo finančni plan in zaključni račun,
– sprejmejo program razvoja krajevne skupnosti,
– skrbijo za premoženje krajevne skupnosti,
– imenujejo volilno komisijo za izvedbo volitev članov sveta krajevne skupnosti,
– sodelujejo pri sprejemanju prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov in dajejo mnenje pri sprejemanju teh aktov in soglasja k izvedbenim prostorskim dokumentom.
– dajejo mnenje o rabi prostora,
– dajejo mnenje in pogoje pri gradnji gostinskih, trgovskih in drugih lokalov,
– dajejo mnenje in soglasje za postavitev kioskov,
– dajejo mnenje in soglasje za gradnjo zidanic, vikendov in drugih pomožnih objektov v naravi,
– urejajo in vzdržujejo krajevne poti ter izvajajo zimsko službo na teh poteh,
– vzdržujejo, urejajo in gradijo pokopališča in mrliške vežice,
– vzdržujejo parke, zelenice in druge javne površine,
– sodelujejo s službami socialnega skrbstva,
– sodelujejo pri razvoju športa in rekreacije,
– sodelujejo in aktivno delujejo pri varstvu okolja in urejanju prostora,
– organizirajo in vodijo javne prireditve (športne, kulturne ipd.),
– sodelujejo z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah,
– sodelujejo in predlagajo gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– spremljajo in sodelujejo na področju investicijskih vlaganj v objekte gospodarske infrastrukture v krajevni skupnosti,
– predlagajo, organizirajo in vodijo akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti,
– sodelujejo z občinsko upravo na področju kulture, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter namembnosti objektov v kraju,
– izvajajo in opravljajo tiste naloge, katere občinski svet prenese v pristojnost krajevni skupnosti.
Krajevne skupnosti so v enakopravnem položaju.
Krajevne skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev.
Te naloge se natančneje določijo v statutih krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega, prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč.
Te naloge se natančneje določijo v statutu Krajevne skupnosti mesta Krško.
Krajevna skupnost mesta Kostanjevica na Krki opravlja zaradi svojih tradicionalnih mestnih, zgodovinskih in turističnih posebnosti ter kot eno izmed kulturnih središč Slovenije in občine naloge, ki izhajajo iz teh danosti.
Te naloge se natančneje določijo v statutu Krajevne skupnosti mesta Kostanjevica na Krki.
Krajevni skupnosti z naseljema mestnega značaja Brestanica in Senovo opravljata funkcije, ki izhajajo iz njihovih značilnosti.
Te naloge se natančneje določijo v statutih Krajevnih skupnosti Brestanica in Senovo.

Skupne potrebe, interese in naloge zadovoljujejo in uresničujejo občani v krajevni skupnosti s sredstvi proračuna, s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari, z delom prispevka nadomestila stavbnih zemljišč in s sredstvi, ki jih prispevajo občani, na osnovi letnega plana občine in krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so dolžne letno poročati in dostaviti finančni plan in zaključni račun občinskemu svetu in županu.

Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način financiranja ter načela za organiziranost in delovanje krajevne skupnosti.
Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.

Občinski svet lahko po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti, s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti, če za to zagotovi potrebna sredstva.

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

Organa krajevne skupnosti sta svet krajevne skupnosti in nadzorni odbor.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti.
Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.

Svet krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov. Število članov se določi v statutu krajevne skupnosti.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in ki so podrobneje opredeljene v statutu krajevne skupnosti.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge, za katere ga zadolži predsednik.

Krajevne skupnosti, določene s tem statutom, so pravne naslednice prejšnjih krajevnih skupnosti.
Organi prejšnjih krajevnih skupnosti opravljajo svoje delo do izvolitve novih organov.
Za prve volitve v svete krajevnih skupnosti, ki se morajo izvesti v štirih mesecih po veljavnosti tega statuta, občinski svet z odlokom določi število članov svetov krajevnih skupnosti. Pri določanju števila se smiselno uporablja določba zakona o lokalnih volitvah, ki določa število članov občinskega sveta. Volilne komisije teh skupnosti za prve volitve imenuje občinska volilna komisija.

Odloke in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.
Odloki in drugi splošni akti, ki jih je sprejela skupščina prejšnje občine, ostanejo v veljavi do uskladitve z določbami tega statuta, razen določb, ki so v nasprotju z določbami tega statuta.
Spremembo odloka o skladu stavbnih zemljišč sprejme občinski svet v dveh mesecih po sprejetju tega statuta.

Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da četrtina članov občinskega sveta, župan ali 5% volilnih upravičencev.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.