Na podlagi 32. in 33. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 19. člena statuta Občine Radenci (Uradni list RS, št. 52/95) je Občinski svet občine Radenci na seji dne 9. 12. 1995 sprejel

S tem aktom se opredeljujejo dejavnost, območje, pogoji, javna pooblastila, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja in drugi elementi, pomembni za podelitev koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina.
Oskrba prebivalstva s plinom v omrežju se opredeli kot komunalna dejavnost.

Predmet koncesije je ekskluzivna izgradnja in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina za potrebe široke potrošnje in ostalo neindustrijsko rabo, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi in drugi javni objekti ter mala obrt za naselje Radenci v skladu z odlokom o lokacijskem načrtu za plinifikacijo naselij Gornja Radgona in Radenci.
Območje se lahko razširi na podlagi ustreznega lokacijskega načrta. V primeru razširitve omrežja izven navedenih območij ima ob enakih pogojih koncesionar prednost.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije za oskrbo prebivalstva s plinom ter upravljanje tega omrežja izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba registrirana v Republiki Sloveniji,
– da ima odločbo za izgradnjo in distribucijo zemeljskega plina v skladu z veljavno zakonodajo,
– če je koncesionar kapitalska firma mora biti tako njegov izvajalec plinifikacije, kot tudi distributer firma, ki ima odločbo za opravljanje dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo,
– da pripravi in predloži študijo s prikazom predvidenega omrežja in njegovih pomembnejših sestavnih delov, z oceno vrednosti naprave, potreben čas za izgradnjo, finančni plan, plan investicije, pogoje in načine za upravljanje z omrežjem,
– da pripravi in predloži analizo programov prodaje plina,
– da predloži potrebne reference in garancijo za pravočasno in kvalitetno sprejete naloge,
– da bo zagotovil vsa potrebna sredstva v zvezi z izgradnjo omrežja za distribucijo zemeljskega plina in njegovim upravljanjem,
– da si zagotovi soglasje dobavitelja zemeljskega plina.

Koncesionarju bo občina (koncedent) podelila naslednja javna pooblastila:
– izključno pravico uporabe na zgrajenem omrežju za distribucijo plina za čas trajanja koncesijske pogodbe,
– izključno pravico prodaje plina za naselje Radenci, opredeljeno v koncesijski pogodbi,
– pravico izgradnje omrežja za distribucijo plina, vključno s pravico, da pod površjem vseh javnih površin postavi in vzdržuje cevovode, različne naprave in instalacije, potrebne za distribucijo,
– pravico sklepati pogodbe o dobavi plina,
– pravico določati način in pogoje za plačilo uporabljenega plina,
– pravico zaustaviti dobavo plina posameznim uporabnikom v primeru neplačila,
– pravico zahtevati od uporabnika prispevek za postavitev priključka.

Koncesionar izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji:
– da samostojno in na svoje stroške zgradi omrežje za distribucijo zemeljskega plina,
– da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno dobavo zemeljskega plina,
– da skrbi za vzdrževanje in ohranjanje mreže za distribucijo plina,
– da po potrebi širi omrežje za distribucijo plina.

Koncedent si pridržuje pravico izbrati projektanta in nadzornika plinifikacije, ki opravlja naslednje storitve:
– pridobi lokacijsko dovoljenje,
– revizija ponudbene dokumentacije in izdelava strokovnega mnenja “komisiji za izbor koncesionarja”,
– revizija projekta za izvedbo (PZI), ki ga mora predložiti izbran koncesionar,
– izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) na osnovi osvojenega projekta PZI in
– strokovni nadzor nad gradnjo do hišnih priključkov.
Stroške projektiranja in nadzora koncesionar konkurenčno vkalkulira v ponudbeno ceno, da ne bremenijo koncedenta.

Koncesionar je edini distributer zemeljskega plina na območju občine za potrebe prebivalstva pod naslednjimi pogoji:
– da spoštuje strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz nacionalnega razvojnega programa za republiko in usmeritev lokalne skupnosti,
– da prodaja plin v skladu s cenami, ki jih oblikuje oziroma določa občina v skladu s postopkom, ki ga določa zakon oziroma akt lokalne skupnosti.
– da omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela po organih, ki so za to določeni s tem aktom,
– da dosledno upošteva tehnične, oskrbovalno stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesije oziroma če te ni, standarde, ki so povzeti in se uporabljajo v Sloveniji,
– da zagotovi, da bo vsa javna ali zasebna lastnina, ki bi bila zaradi izvajanja del poškodovana, vzpostavljena v prvotno stanje.

Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe in traja 29 let. Doba trajanja koncesije se šteje od 1. januarja tistega leta, ki sledi letu, v katerem je distribucijska mreža pričela delovati. Koncesijska pogodba se po njenem poteku lahko podaljša oziroma ima koncesionar pri ponovnem sklepanju pogodbe o koncesiji prednost.
Koncesionar je dolžan pričeti z deli na izgradnji distribucijske mreže takoj, ko je podpisana pogodba in so izdana vsa potrebna dovoljenja.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s sporazumnim prenosom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če jo pogodbeni stranki pod pogoji navedenimi v pogodbi ne podaljšata in z razdrtjem ali v primeru stečaja koncesionarja.

Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsedbojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent lahko odvzame koncesionarju ne glede na določila pogodbe koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– zaradi neopravičene prekinitve distribucije plina za več kot 6 dni,
– zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug po izključni krivdi koncesionarja,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja.
V teh primerih lahko koncedent prevzame koncesijo, povrniti pa mora koncesionarju vložena še neamortizirana sredstva po takratni vrednosti ob predaji.

Z odkupom preneha koncesijsko razmerje, tako da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa prevzame vse objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar zagotavlja za izgradnjo plinovodnega omrežja sredstva iz naslednjih virov:
– lastnih virov,
– bančnih kreditov,
– sredstev državnega ekološkega sklada ter
– drugih virov, pridobljenih preko občine ali drugega nosilca, ki je upravičen konkurirati.
Delež sredstev, ki jih koncesionar zagotavlja iz lastnih in bančnih sredstev, mora predstavljati 100% sredstev, potrebnih za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja.

Koncesionar dobi povrnjena sredstva vložena v izgradnjo in upravljanje plinovodskega omrežja iz sredstev, ki se natekajo od cene za uporabo zemeljskega plina. Način in višina se podrobno določijo s koncesijsko pogodbo s tem, da cena plina vsebuje izdatke za nakup plina, stroške upravljanja ter premoženjska bremena, povrnitev vloženega kapitala, dobička in davke.

Prodajno ceno plina potrjuje občinski svet na podlagi koncesijske pogodbe in se izraža v SIT.
Cena ne bo smela presegati cen plinskega olja, glede na kalorično vrednost obeh goriv, računano v enakih standardih glede na kalorično vrednost obeh goriv. To je koncesionar dolžan upoštevati, če cene omogočajo uravnoteženje gospodarsko-finančnih in upravljalnih pogojev.

Izbiro koncesionarja opravi na podlagi tega akta in javnega razpisa ter pridobljenih ponudb občinski svet. Občinski svet odloči o izbiri koncesionarja s sklepom.
Pogodbo o koncesiji podpiše župan.

Nadzor nad zakonitostjo izvajanja koncesije opravlja upravni organ za urejanje prostora, strokovnost izvajanja pa nadzoruje komunalni nadzornik oziroma komunalni inšpektor Občine Radenci.
Odnosi med uporabnikom in koncesionarjem se regulirajo s posebnim pravilnikom, ki je sestavni del pogodbe o koncesiji.

Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam se uporabljajo veljavni zakonski predpisi.

Koncesijo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesije preidejo v last koncedenta ob prenehanju koncesijske pogodbe. Načini in pogoji odkupa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent bo za primere predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe zagotovil koncesionarju ustrezne garancije za plačilo objektov in naprav, ki ostanejo v lasti koncedenta.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta.

Koncesionar je dolžan v okviru objektovnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci uporabnikom ali drugim osebam.

Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanja koncesije, lahko opravljanje koncesije začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.