Na podlagi 91. in 93. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 39/95) je Občinski svet občine Kočevje na predlog statutarnopravne komisije na seji dne 5. 10. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
o delu občinskega sveta
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, (v nadaljevanju: člani sveta).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta in delovnih teles na načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini žiga je grb mesta Kočevje, na obodu pa napis “OBČINA KOČEVJE – OBČINSKI SVET “.
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo občinski urad.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji predsednik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši član sveta.
Na prvi seji izvoli svet izmed članov sveta na predlog najmanj petine članov sveta komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za člane sveta in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih članov sveta ter mandat župana. Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov članov sveta, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
1. Splošne določbe
11. člen
Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
13. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo.
14. člen
Člani sveta lahko zahtevajo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovna telesa so dolžni odgovoriti na vprašanje članov sveta in jim posredovati zahtevane informacije.
2. Vprašanja in pobude članov sveta
15. člen
Na vsaki redni seji sveta je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
16. člen
Vprašanje oziroma pobuda člana sveta mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta na to opozori člana sveta in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
17. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud članov sveta morajo biti na seji obvezno prisotni župan, tajnik občine in načelniki oddelkov v občinski upravi.
Če so župan, tajnik ali načelniki oddelkov zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude članov sveta.
18. člen
Član sveta ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu, tajniku občine ali načelnikom oddelkov. Vprašanje se postavi praviloma pisno oziroma, če to dovoli predsednik sveta, tudi ustno. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine, načelniku), na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je član sveta zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo.
19. člen
Na ustno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa član sveta, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima član sveta pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
20. člen
Če član sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
21. člen
Član sveta ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Član sveta lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
22. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta.
Če se pobuda nanaša na delo sveta, mora predsednik sveta nanjo odgovoriti takoj, oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če član sveta z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neopravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
23. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih deles se morajo udeleževati tudi člani ostalih delovnih teles, če so na sejo povabljeni. Član sveta, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa ali občinski urad najpozneje en dan pred sejo. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov član sveta ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta oziroma občinski urad, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
24. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri člani sveta so na prejšnji seji izostali neopravičeno. Če član sveta brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to najprej opozoriti člana sveta, nato pa po potrebi tudi svet in politično stranko, katere član je. O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
25. člen
Svet je najvišji organ odločanja v občini.
26. člen
Pristojnosti sveta so podrobneje urejene v statutu občine.
V. SEJE SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
27. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine.
28. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravita predsednik sveta in sekretar po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine.
V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto. Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
29. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na obrazloženo zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
30. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje članom sveta tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku. Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine. Kolikor se vabila z gradivom vroči osebno, se prejem potrdi z vročilnico. Po pošti se vabilo in gradivo pošilja priporočeno.
31. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi predsednik sveta oziroma župan. Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
32. člen
Predlog dnevnega reda za seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom, tajnikom občine, sekretarjem sveta ter predsedniki delovnih teles. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le točke, za katere je bilo pripravljeno gradivo in oddano na občinski svet do 7. dne v mesecu in ki izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Sprememba dnevnega reda seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na kateri pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo.
33. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih članom sveta ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo, praviloma z mnenjem matičnega delovnega telesa.
34. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč. Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, predsednik pooblasti za vodenje seje enega izmed članov sveta.
35. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sami niso predlagatelji zadeve. Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
36. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg članov sveta navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
37. člen
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed članov sveta so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti. Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
38. člen
Občinski svet na začetku seje sprejme dnevni red. Pred pričetkom razprave po posameznih točkah dnevnega reda, svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. O zapisniku prejšnje seje sveta lahko član sveta razpravlja samo enkrat in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
39. člen
Pri sprejemanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne točke umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za sprejemanje odlokov po hitrem postopku.
Da se posamezne točke umaknejo z dnevnega reda, lahko predlaga tudi župan.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev točke na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem sprejetem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, ne more pa ga dopolnjevati (širiti).
41. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo najprej poročevalci matičnih delovnih teles, nato člani sveta po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Prva razprava ne sme biti daljša kot 5 minut, druga ne več kot 3 minute, vse nadaljnje razprave pa največ 2 minuti.
42. člen
Član sveta sme razpravljati, dajati pobude in postavljati vprašanja le o zadevi, ki je na dnevnem redu. Za odgovore in mnenja ter pobude se smiselno uporabljajo določbe členov od 16 do 22 tega poslovnika. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo, oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodeljujejo na seji sveta.
43. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
44. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Po sklenjeni razpravi predsednik sveta predlaga besedilo sklepov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov sklepov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
45. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava, oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Seja sveta lahko traja največ 4 ure. Če svet ni uspel v tem času izčrpati vseh točk dnevnega reda, predsednik sveta prekine sejo. Svet na predlog predsednika določi z glasovanjem datum in uro začetka nadaljevalne seje.
46. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke sprejetega dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
48. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo ali če ga žali, se nekulturno vede itd. Ukrep odvzem besede se lahko izreče članu sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Ukrep odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
50. člen
Član sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
51. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine do vzpostavitve pogojev za nadaljevanje seje.
4. Odločanje
53. člen
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni dvorani.
54. člen
Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja na začetku seje, na začetku nadaljevanja prekinjene seje, lahko pa tudi pred glasovanjem.
55. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut in kadar to zahteva najmanj četrtina članov sveta.
56. člen
Po zaključeni razpravi da predsednik sveta, oziroma predsedujoči predlog besedila sklepa, o katerem se glasuje, na glasovanje. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Po objavi izida glasovanja o tej točki razprava ni več dopustna.
57. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen član sveta glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve ali se glasovanja vzdr`i.
58. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika sveta ali četrtine članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po abecednem vrstnem redu člane sveta, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdr`an”.
59. člen
Član sveta ima pravico zahtevati vnos ločenega mnenja v zapisnik.
60. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
61. člen
Tajno glasovanje vodi komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja sekretar občinskega sveta.
Članom sveta se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri člani sveta so dvignili glasovnico.
Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
62. člen
Ko je glasovanje končano, ugotovi komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja izzid glasovanja. Pri tem se lahko umakne v poseben prostor. Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic
– število oddanih glasovnic
– število neveljavnih glasovnic
– število veljavnih glasovnic
– število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
63. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni z zakonom ali statutom občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih izrekla “za” njen sprejem.
64. člen
Če člani sveta ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
65. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega:
– imena in priimke prisotnih članov sveta, opravičeno in neopravičeno odsotnih članov in ostalih prisotnih na seji,
– datum in čas pričetka seje ter prostor, v katerem je bila seja,
– sprejeti dnevni red,
– imena razpravljalcev pri posameznih točkah dnevnega reda,
– sprejete sklepe s številom glasov ZA, PROTI in vzdržanih,
– ločena mnenja posameznih razpravljalcev, ki so to zahtevali,
– pobude in predloge članov sveta,
– pobude pod točko razno z imeni in priimki predlagateljev,
– čas zaključka seje.
Za arhiv je potrebno potrjenemu zapisniku priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo in obravnavano na seji.
66. člen
Predlog zapisnika, ki ga podpišeta predsednik sveta in sekretar sveta, sekretar sveta najkasneje v petih dneh po seji vroči uradu župana in članom sveta.
67. člen
O delu seje se hranijo tudi zvočni zapisi, ki se arhivirajo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. Magnetogram (zvočni zapis) se uporabi za izdelavo dobesednega zapisa. Vsak član sveta ima pred objavo pravico pregledati zapis in pravico redakcijskih popravkov svojega govora ali razprave na seji sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik sveta. Pregled dobesednih zapisov član sveta potrdi s podpisom.
Dobesedni zapisi celotne seje ali dela seje ali posamezne točke dnevnega reda se izdelajo na podlagi sklepa sveta. Dobesedni zapis posamezne točke dnevnega reda lahko zahteva vsak član sveta ali župan.
68. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila sekretar občinskega sveta v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
69. člen
Člani sveta in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določili.
6. Predsednik, podpredsednik in sekretar sveta
70. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta
– predstavlja občinski svet
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi in svetom,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
71. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
72. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika sveta, prevzame naloge predsednika član sveta, ki ga je predsednik sveta pooblastil s soglasjem sveta.
73. člen
Sekretar sveta:
1. pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta,
2. pomaga pri oblikovanju sklepov sveta,
3. skrbi za pripravo zapisnikov o sejah sveta, jih skupaj s predsednikom podpisuje in skrbi za pravočasno dostavo,
4. ima stalen stik s predsedniki delovnih teles in se z njimi tudi posvetuje,
5. pripravlja gradiva za komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, komisijo za prošnje in pritožbe in statutarnopravno komisijo,
6. posvetuje se z uradom župana o administrativnih, tehničnih ali strokovnih zadevah za potrebe sveta in delovnih teles ter o protokolarnih zadevah,
7. na sejah sveta in delovnih teles opozarja na kršitev statuta občine in poslovnika o delu sveta,
8. razporeja pošto občinskega sveta,
9. opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik sveta.
7. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
74. člen
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet in delovna telesa sveta zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
8. Delovna telesa sveta
75. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa. Delovna telesa sveta so komisije in odbori.
76. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo mnenj na teh področjih, za pripravo podlag za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta. Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo področje dela.
77. člen
Stalne komisije občinskega sveta so:
1. komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja
2. statutarno-pravna komisija
3. komisija za prošnje in pritožbe.
78. člen
Naloge stalnih komisij
Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,
– pripravlja gradivo za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev sveta in predsednikov ter članov stalnih in začasnih delovnih teles,
– predlaga svetu, da da soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in drugih funkcionarjev, če zakon tako določa,
– predlaga svetu višino plače oziroma nagrade za funkcionarje in sekretarja sveta ter sejnine,
– opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov,
– obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto članov občinskega sveta,
– obvešča svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata članom sveta,
– pripravlja in daje predloge za sestavo delegacij občinskega sveta, ki se bodo udeležile različnih slovesnosti, sprejemov, prireditev zunaj občine,
– opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti svet.
Statutarno-pravna komisija:
– pripravi predlog statuta in vseh njegovih sprememb in dopolnitev za obravnavo na svetu,
– pripravi predlog poslovnika in vseh njegovih sprememb in dopolnitev,
– občinskemu svetu razlaga statut in poslovnik,
– ugotavlja skladnost predlaganih splošnih in posamičnih aktov občine s statutom,
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti, za katere jo pooblasti svet.
Komisija za prošnje in pritožbe:
– obravnava prošnje in pritožbe občanov v zvezi z delom sveta in občinske uprave in predlaga svetu sprejem določenih odločitev.
79. člen
Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge:
1. Odbor za premoženjska in gospodarska vprašanja
2. Odbor za finance
3. Odbor za okolje in prostor
4. Odbor za zdravstvo in socialno varstvo
5. Odbor za šolstvo in otroško varstvo
6. Odbor za kulturo in šport
7. Odbor za krajevne skupnosti.
80. člen
Odbor za premoženjska in gospodarska vprašanja:
– obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja javnih služb in daje mnenja k izbiri koncesionarja,
– spremlja razvoj gospodarskih dejavnosti v občini in stanovanjskega gospodarstva,
– na zahtevo sveta obravnava vprašanja glede drugih problemov s področja gospodarstva iz pristojnosti občine,
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
81. člen
Odbor za finance:
– obravnava proračun in zaključni račun občine,
– spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna,
– obravnava predloge glede zadolževanja občine in javnih služb, glede dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih služb,
– obravnava predloge glede uporabe sredstev iz rezerv občinskega proračuna,
– na zahtevo sveta obravnava druga vprašanja s področja financ iz pristojnosti občine,
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
82. člen
Odbor za okolje in prostor:
– obravnava prostorske planske in izvedbene akte,
– obravnava politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje,
– obravnava vprašanja s področja varstva okolja,
– obravnava vprašanja ureditve mestnega prometa,
– na zahtevo sveta obravnava vsa druga vprašanja s področja varstva okolja in posegov v prostor,
– obravnava problematiko prostorske ureditve komunalne in energetske infrastrukture,
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
83. člen
Odbor za zdravstvo in socialno varstvo:
– obravnava vprašanja s področja zdravstva in socialnega varstva v občini,
– analizira stanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter daje mnenje k politiki socialnega varstva občine,
– spremlja smotrno porabo sredstev najemnega sklada socialnih stanovanj v občini,
– na zahtevo sveta opravlja druge naloge s področja zdravstva in socialnega varstva,
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
84. člen
Odbor za šolstvo in otroško varstvo:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem in otroškim varstvom,
– daje mnenje k ustanovitvenim aktom javnih zavodov s področja izobraževanja in otroškega varstva,
– daje mnenje k predlogu dela proračuna s področja izobraževanja in otroškega varstva.
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
85. člen
Odbor za kulturo in šport:
– obravnava vprašanja v zvezi s kulturno in športno dejavnostjo v občini,
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
86. člen
Odbor za krajevne skupnosti:
– obravnava vsa vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so povezana z življenjem občanov v KS in sodelovanjem KS pri odločanju v občini,
– obravnava vprašanja enakomernega razvoja KS,
– daje svetu predloge in pobude s področja svojega dela.
87. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
88. člen
Seje delovnih teles sklicuje predsednik na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta ali na zahtevo predsednika sveta. Predsednik delovnega telesa lahko skliče sejo tudi na predlog župana.
V primeru odsotnosti predsednika delovnega telesa ali če predsednik delovnega telesa seje ne skliče v skladu z določili tega poslovnika, oziroma poslovnika delovnega telesa, skliče sejo predsednik sveta.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti vročeno članom delovnega telesa najmanj 5 dni pred sejo delovnega telesa.
Delovno telo je sklepčno, če je navzočih najmanj polovica njegovih članov, odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
89. člen
Predsednik sveta določi, katero delovno telo bo obravnavalo posamezne zadeve in rok, v katerem naj se zadevo obravnava. Zadeva se dodeli v obravnavo praviloma enemu delovnemu telesu, in sicer tistemu, na katerega delovno področje se vsebina zadeve nanaša.
Delovno telo mora poslati predsedniku sveta mnenje o obravnavani zadevi v zahtevanem roku.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
90. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik za delo občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
91. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
92. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
93. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih.
94. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
95. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
96. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
97. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
98. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij. S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti.
Sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu občine.
2. Postopek za sprejem odloka
99. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
100. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega zakonsko podlago, razloge za sprejem, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
101. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
102. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
103. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
104. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
105. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave. Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
106. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, ki se spreminja, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
107. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj petina članov sveta ali predlagatelj. Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju. Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
108. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti. Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarnopravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet. Če statutarnopravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posasmeznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejetem odloku na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
109. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen v gradivu za sejo sveta.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
110. člen
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda. Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
111. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Postopek za sprejem proračuna in zaključnega računa proračuna
112. člen
Za postopek za sprejem proračuna in zaključnega računa proračuna se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem odloka, če ni drugače določeno.
113. člen
Proračun in zaključni račun proračuna predlaga svetu v sprejem župan.
Predlog proračuna za naslednje leto pošlje župan predsedniku sveta najkasneje do 1. decembra tekočega leta, predlog zaključnega računa proračuna za prejšnje leto pa najkasneje do konca marca tekočega leta.
114. člen
Predsednik sveta pošlje predlog proračuna in predlog zaključnega računa proračuna vsem članom sveta in vsem delovnim telesom najkasneje v 10 dneh po prejemu.
115. člen
Predlog proračuna in predlog zaključnega računa proračuna obravnavajo vsa delovna telesa in podajo poročila odboru za finance. Odbor za finance poda skupno poročilo svetu.
116. člen
H gradivu za sprejemanje zaključnega računa proračuna je potrebno obvezno priložiti poleg mnenja odbora za finance tudi poročilo nadzornega odbora. Razprava o proračunu se lahko razdeli na splošno razpravo in razpravo po delih. Ko je končana razprava in glasovanje o delih proračuna, predsedujoči ugotovi, ali je proračun usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. V dvomu predsedujoči zahteva mnenje odbora za finance. Če je proračun usklajen, se o njem glasuje še v celoti.
117. člen
Če predsedujoči ugotovi, da proračun ni usklajen, zahteva od odbora za finance, naj v roku, ki ga določi svet, pripravi predlog za uskladitev proračuna. O predlogu odbora da mnenje župan. O predlogu za uskladitev proračuna se razpravlja in glasuje v celoti.
118. člen
Amandmaje k predlogu proračuna lahko predlagajo: vsak član sveta, vsako delovno telo in župan. Vsak vlagatelj amandmaja mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
5. Sprejem drugih aktov sveta
119. člen
O drugih splošnih aktih, razen o proračunu občine, zaključnem računu in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet lahko na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti. Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Volitve funkcionarjev
120. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
121. člen
Če se glasuje tajno o več kandidatih, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če se glasuje ZA ali PROTI kandidatu, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedica ZA ali PROTI.
122. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala najmanj polovica vseh članov sveta.
123. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi drugo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če je pri prvem glasovanju več kandidatov dobilo enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov določi z izločitvenim glasovanjem.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem, oziroma izločitvenem glasovanju.
124. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
125. člen
Če svet odloči, da se bo izvedlo javno glasovanje, se ga izvede smiselno po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
2. Volitve delovnih teles sveta
126. člen
Predsednika in člane delovnega telesa izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. O izvolitvi članov delovnega telesa se glasuje praviloma tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani ob podpori najmanj 5% volivcev v občini. Po vložitvi kandidature se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
Listo kandidatov pripravi komisija za volitve in imenovanja tako, da so ločeno po abecednem vrstnem redu navedeni najprej kandidati iz vrst članov sveta, nato pa kandidati iz vrst občanov. Za tajno glasovanje se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za izvolitev funkcionarjev sveta. Javno se glasuje tako, da se člani sveta osebno izrečejo o kandidatih, za katere glasujejo.
127. člen
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov med kandidati članov sveta in kandidati iz vrst občanov.
Kolikor dobijo posamezni kandidati, ki še odločajo o izvolitvi, enako število glasov, se opravi izločitveno glasovanje, pri čemer se smiselno upoštevata 122. in 123. člen tega poslovnika.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
3. Izvolitev podžupana in imenovanje tajnika občine
128. člen
Na predlog župana izvoli svet podžupana in imenuje tajnika občine na podlagi tajnega ali javnega glasovanja. Kandidat je izvoljen, oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina vseh članov sveta.
4. Izvolitev predsednikov delovnih teles
129. člen
Izmed tistih članov delovnega telesa, ki so hkrati tudi člani sveta, izvoli svet predsednika na način in po postopku, ki je določen za volitve funkcionarjev. Predsednik je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
5. Postopek za razrešitev funkcionarjev
130. člen
Postopek za razrešitev funkcionarjev se prične na predlog najmanj četrtine članov sveta ob istočasnem predlaganju novih kandidatov. Funkcionar je razrešen, če je za predlog glasovala najmanj polovica vseh članov sveta. Svet razreši funkcionarje po enakem postopku, kot je določen za njihovo izvolitev, oziroma imenovanju.
6. Postopek za razrešitev delovnih teles
131. člen
Postopek za razrešitev članov delovnih teles se prične na predlog najmanj četrt članov sveta, oziroma za člane iz vrst občanov na predlog zainteresirane organizacije ali najmanj 5% volivcev ob istočasnem predlaganju novih kandidatov. Predlog za razrešitev in imenovanje novega kandidata je sprejet, če je zanj glasovala najmanj polovica vseh članov sveta.
7. Odstop članov sveta in drugih funkcionarjev občine
132. člen
Člani sveta in drugi funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta. Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. Za tajnika občine lahko svet sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
133. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodeljujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
134. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
135. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
136. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
137. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošlje v objavo takoj, oziroma najkasneje v sedmih dneh po njihovem sprejemu.
138. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
139. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in v roku 15 dni po sprejemu akta pisno predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo. Svet na tej seji o aktu ponovno glasuje brez razprave.
Če svet vztraja pri svoji prvotni odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
140. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posasmezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
141. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
142. člen
Javnost se s sej občinskih organov izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom ali kadar tako odloči občinski svet.
143. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
144. člen
Župan in predsednik sveta skrbita za sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
145. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
146. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA STATUTA IN POSLOVNIKA
147. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev statuta velja postopek, ki je določen v statutu in v tem poslovniku za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve statuta sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
148. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov sveta.
149. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe statuta in poslovnika, razlaga statut in poslovnik na seji predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, umakne obravnavano točko z dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne statutarne ali poslovniške določbe do naslednje seje sveta. Izven seje sveta daje razlago statuta in poslovnika statutarno pravna komisija. Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi statuta in poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija ali predsednik, odloči svet.
XI. KONČNI DOLOČBI
150. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik sveta, sprejet na seji občinskega sveta 23. 12. 1994.
151. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-1/95-1/1
Kočevje, dne 5. oktobra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Kočevje
Alojz Košir l. r.
