Na podlagi 93. in 95. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95) je Svet Mestne občine Kranj na 9. seji dne 25. 10. 1995 sprejel in na 10. seji dne 8. 11. 1995 v skladu s 33. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 46. členom statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95) ponovno potrdil
P O S L O V N I K
Sveta Mestne občine Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Sveta Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: svet), njegovih organov in delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
2. člen
Svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike, premera 3,5 cm in ima v sredini polja grb mesta Kranja; nad grbom je napis: MESTNA OBČINA KRANJ, pod grbom pa napis: SVET. Pečat hrani sekretar sveta.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
1. Verificiranje mandatov, volitve in imenovanja
3. člen
Svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo najstarejši član sveta.
Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge dotedanji sekretar.
Predsedujoči ugotovi sklepčnost sveta in posreduje predlog dnevnega reda.
4. člen
Na svoji prvi seji svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija ima predsednika, podpredsednika in tri člane, vse iz vrst članov sveta.
Imenovanje je javno.
Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane komisije lahko predlaga skupina najmanj petih navzočih članov sveta.
5. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloži občinska volilna komisija poročilo o izidu volitev in potrdila o izvolitvi članov sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s proučitvijo poročila in volilnih spisov preveri pravilnost volitev ter o tem predloži svetu poročilo.
Svet najprej v celoti glasuje o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem morebitnem spornem mandatu posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi svojega mandata.
6. člen
Svet mora dokončno odločiti o potrditvi spornega mandata čimprej, najkasneje pa v enem mesecu.
Dokler svet o tem ne odloči, ima član pravico udeleževati se sej sveta, vendar nima pravice odločanja.
7. člen
Po potrditvi mandatov članov sveta svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in enega ali več podpredsednikov sveta.
Predsednik in podpredsedniki sveta so izvoljeni z večino glasov vseh članov sveta.
Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih za posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Glasovanje je javno.
8. člen
Po izvolitvi predsednika in podpredsednikov imenuje svet sekretarja sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej.
9. člen
Po konstituiranju se svetu predstavi župan.
10. člen
Svet v šestdesetih dneh po konstituiranju imenuje oziroma izvoli svoje organe in delovna telesa, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
2. Pravice in dolžnosti članov sveta
11. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta, organov in delovnih teles, v katera je izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Član sveta ima pravico udeleževati se sej organov in drugih delovnih teles sveta, čeprav ni njihov član in sodelovati pri delu organov in drugih delovnih teles sveta, vendar nima pravice odločati.
12. člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima član sveta pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti skupino svetnikov, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
13. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji skupine svetnikov, katere član je. Če član sveta ni član nobene skupine svetnikov, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
14. člen
Če se član sveta iz opravičljivega razloga ne more udeležiti seje, to sporoči predsedniku sveta, oziroma organa, delovnega telesa ali sekretarju sveta.
15. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu.
16. člen
Član sveta ima naslednje pravice in dolžnosti:
– da predlaga obravnavanje vprašanj z delovnega področja sveta,
– da predlaga uvrstitev določenih zadev v delovne programe in dnevne rede sej sveta,
– da predlaga obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo sveta, občinske uprave, na izvrševanje odlokov in drugih aktov,
– da skupaj z drugimi člani sveta, katerih število je določeno s tem poslovnikom, predlaga sprejem odloka ali drugega akta,
– da skupaj z drugimi člani sveta, katerih število je določeno s tem poslovnikom predlaga kandidate za organe in delovna telesa sveta in druge kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom občine in tem poslovnikom,
– da voli in je voljen v delovna telesa sveta in organe, ki jih voli svet.
Člani sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji sveta ali pisno med sejama sveta.
17. člen
Na zahtevo članov sveta nudijo strokovni, administrativni in tehnični delavci občinske uprave članom sveta pomoč pri oblikovanju predlogov ter jim dajejo strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva.
Občina zagotavlja prostore za delo članov sveta, njegovih organov, delovnih teles ter skupin svetnikov.
3. Vprašanja in pobude članov sveta
18. člen
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena točka za predloge, pobude in vprašanja članov sveta.
19. člen
Člani sveta imajo pravico postavljati vprašanja županu, tajniku in predstojnikom občinske uprave ter dajati pobude, ki se nanašajo na delo in zadeve iz njihove pristojnosti.
Člani sveta lahko postavljajo vprašanja tudi predsedniku sveta in predsednikom organov in delovnih teles.
20. člen
Člani sveta postavijo vprašanje ali posredujejo pobudo pisno ali ustno na seji sveta.
Pisno vprašanje ali pobudo lahko posredujejo strokovni službi sveta tudi med sejama sveta.
Vprašanja in pobude članov sveta morajo biti kratka in jasna.
O pobudi odloči svet s sklepom. Če jo sprejme, določi tudi postopek v zvezi z njo.
Vsa vprašanja in sprejete pobude članov sveta strokovna služba posreduje občinski upravi in županu.
Če se vprašanja in pobude nanašajo na delo sveta, se jih posreduje kolegiju predsednika sveta.
21. člen
Na vprašanje, zastavljeno občinski upravi, odgovarja župan, pojasnila pa dajejo tudi tajnik in predstojniki.
Če je vprašanje člana sveta postavljeno pisno, mora župan ali posamezni predstojnik občinske uprave odgovoriti nanj pisno najkasneje do prve naslednje seje.
Na ustno vprašanje člana sveta mora župan ali predstojnik občinske uprave odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje do prve naslednje seje sveta.
Potem, ko je član sveta na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot dve minuti.
22. člen
Predsednik sveta odgovor župana ali predstojnikov občinske uprave na pisno vprašanje pošlje z gradivom za sejo sveta vsem članom sveta.
23. člen
Člani sveta morajo biti na naslednji seji seznanjeni z odgovorom na vprašanje člana sveta.
Na predlog predstavnika občinske uprave lahko svet podaljša rok, ki ga je določil za podajo odgovora.
24. člen
Ko član sveta dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi na seji sveta dopolnilno vprašanje.
Vsak član sveta lahko potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, predlaga, da se o tem opravi razprava.
Po razpravi svet ugotovi ali je s tem zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevnega reda ali pa odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. V tem primeru svet določi, katero gradivo je treba pripraviti in kdo ga pripravi.
25. člen
Če pomeni odgovor na vprašanje uradno tajnost, lahko tisti, ki odgovarja, predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan odgovor, ne bo javna. O tem predlogu odloči svet.
4. Javnost dela in obveščanje
26. člen
Delo sveta, njegovih organov in delovnih teles je javno.
Svet obvešča javnost o svojem delu:
– s posredovanjem gradiv za seje krajevnim skupnostim v občini in sredstvom javnega obveščanja,
– preko sredstev javnega obveščanja,
– z občasnim izdajanjem občinskega glasila,
– preko oglasnih desk.
Javnost se lahko izključi, če svet, njegovi organi in delovna telesa ugotovijo, da gre za seje, dokumente ali gradiva zaupne narave.
27. člen
Svet in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
28. člen
Predsednik sveta lahko skliče tiskovno konferenco in določi predstavnika, ki jo bo vodil.
29. člen
Skupine svetnikov, oziroma vseh list, zastopanih v svetu, morajo biti pravočasno obveščene o zadevah, ki jih bo obravnaval svet, njegovi organi in delovna telesa ter o delu občinske uprave.
30. člen
Politične stranke, zastopane v svetu, morajo biti pravočasno obveščene o zadevah, ki jih bo obravnaval svet in njegova delovna telesa ter o delu občinske uprave.
31. člen
Vsebina dela občinske uprave se poda z letnim poročilom, kot tudi s pismenimi odgovori na vprašanja svetnikov, ki se nanašajo na delo občinske uprave.
32. člen
Gradiva za seje sveta se posreduje:
– vsem članom sveta,
– županu in podžupanoma mestne občine,
– tajniku mestne občine,
– predstojnikom občinske uprave,
– načelniku upravne enote,
– vsem krajevnim skupnostim v občini,
– vodstvom političnih strank, zastopanim v svetu,
– sredstvom javnega obveščanja, ki imajo v občini sedež ali dopisništvo ali dopisnika ter STA.
To ne velja za gradiva zaupne narave, ki imajo značaj uradne ali državne tajnosti.
Sklic seje z dnevnim redom se objavi na oglasni deski Mestne občine Kranj.
33. člen
Članom sveta so dostopna vsa gradiva zaupne narave, pri tem pa mora biti član sveta opozorjen na pravilno ravnanje s takim gradivom in na posledice zlorabe podatkov, oziroma kršenja uradne tajnosti posameznih gradiv, oziroma podatkov.
34. člen
Če svet obravnava gradivo zaupne narave, odredi predsednik sveta način ravnanja s tem gradivom v skladu s posebnimi predpisi.
Ta gradiva se oštevilčena posredujejo članom sveta na seji, pred sejo pa so na vpogled članom sveta pri sekretarju sveta.
Oštevilčeni izvodi se po seji vrnejo sekretarju sveta.
Pred obravnavo zaupnega gradiva odredi predsednik sveta čas za obravnavo tega gradiva.
35. člen
Predsednik sveta pred obravnavo zaupnega gradiva vpraša predlagatelja tega gradiva, ali predlaga izključitev javnosti. Če je ne predlaga, predsednik opozori prisotne na varovanje tajnosti, v primeru pa, da predlagatelj predlaga izključitev javnosti, o predlogu odloči svet s sklepom.
36. člen
Izključitev javnosti ne zadeva župana, podžupanov in tistih uradnih oseb, ki jih določita svet ali župan; vse ostale pa predsednik pozove, naj za čas obravnave zaupnega gradiva zapustijo sejo.
37. člen
Člani sveta in ostali prisotni so dolžni varovati državno ali uradno tajnost.
5. Sejnine in stroški
38. člen
Povračilo za neprofesionalno opravljanje funkcije članov sveta, delovnih teles sveta in nadzornega odbora je sejnina.
Sejnine se določi v razmerjih, kot sledi:
Funkcija Količnik/izh. plača za negosp.
– predsednik sveta 1,00
– svetniki 0,80
– predsedniki delovnih teles 0,40
– člani delovnih teles 0,30
– predsednik nadzornega odbora 0,85
– člani nadzornega odbora 0,80
Kadar podpredsednik opravlja funkcijo predsednika, se mu izplača sejnina po količniku za predsednika.
Povračilo se izplačuje za udeležbo na sejah.
Povračilo materialnih stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije se izplačuje v višini, objavljeni v Uradnem listu RS za delavce v državnih organih.
Sejnine in materialni stroški se izplačujejo v roku 8 dni.
6. Prenehanje mandata
39. člen
Članu sveta preneha mandat v primerih:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta,
– če odstopi.
O razlogih za prenehanje mandata mora član sveta pisno obvestiti predsednika sveta v roku 8 dni od dneva, ko nastopijo okoliščine, ki zahtevajo prenehanje mandata po zakonu.
Predsednik sveta o tem obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki zadevo prouči in sproži postopek za nadomestitev.
Svet ugotovi prenehanje mandata in verificira mandat novega člana.
III. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej sveta
40. člen
Svet dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta praviloma enkrat mesečno.
41. člen
Posamezne točke dnevnega reda za seje sveta lahko predlagajo:
– predsednik sveta,
– član sveta,
– župan,
– nadzorni odbor,
– delovna telesa sveta.
Predloge za sejo sveta predlagatelji posredujejo predsedniku sveta z gradivom. Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik sveta po posvetovanju na kolegiju predsednika v skladu s sklepi sveta, oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, ki so pravočasno vložene v pisni obliki in obrazložene.
Predsednik sveta posreduje vložene zadeve na prvo naslednjo sejo kolegija in o odločitvi kolegija obvesti predlagatelja.
42. člen
Sklic seje s predlogom dnevnega reda pošlje predsednik sveta članom sveta in županu najmanj 8 dni pred sejo sveta. Gradivo za sklic seje obsega predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Svet lahko na predlog najmanj petih članov sveta, predsednika sveta, župana, predsednikov delovnih teles in z obrazložitvijo nujnosti predloga z večino navzočih odloči, da se obravnava na seji sveta tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami seji.
Izjemoma se seja zaradi nujnosti primera lahko skliče tudi v krajšem roku in gradivo predloži na sami seji.
Dnevni red sprejme svet s sklepom.
2. Vodenje seje in udeležba na seji
43. člen
Sejo sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Če je tudi ta odsoten, pa sejo vodi član sveta, ki ga določi kolegij predsednika sveta. Predsedujočemu pri vodenju seje pomaga sekretar sveta.
44. člen
Sklepčnost seje se ugotavlja pred začetkom seje.
Po ugotovitvi sklepčnosti predsednik ugotovi, kdo so predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda, ki sodelujejo na seji.
45. člen
Na seji ne sme nihče govoriti, dokler ne dobi besede od predsedujočega. Razpravljalca lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči. Predsedujoči skrbi, da razpravljalca nihče na moti.
46. člen
Predsedujoči daje članom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
Članu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k razpravi. Če član ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve poslovnika, oziroma dnevnega reda, o vprašanju odloči svet.
47. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odloči svet.
48. člen
Izjemoma lahko svet na predlog predsedujočega ali na predlog članov sveta pred razpravo odloči, da se vsakemu razpravljalcu časovno omeji razprava, oziroma, da se pri ponovnih razpravah o istem vprašanju omeji število teh razprav.
3. Vzdrževanje reda
49. člen.
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev z obravnave posamezne točke ali seje.
50. člen
Opomin se izreče članu, ki govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, ki seže v besedo razpravljalca, ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame razpravljalcu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen za te kršitve.
51. člen
Predsedujoči lahko odstrani razpravljalca z obravnave posamezne točke dnevnega reda ali cele seje:
– če na seji z besedo ali dejanjem hudo žali svet ali njegove člane,
– če po opominu in odvzemu besede še moti delo na seji.
Član, za katerega se predlaga odstranitev, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Član, ki je bil odstranjen, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč pri točki, s katere je bil odstranjen, oziroma na tej seji.
52. člen
Predsedujoči odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak poslušalec in drugi udeleženec, ki krši red na seji sveta.
Ob hudi kršitvi reda lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi prisotni, ki niso člani sveta.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
4. Potek seje
53. člen
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na sejo in kateri člani so sporočili, da so zadržani in se ne morejo udeležiti seje.
54. člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
55. člen
Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo sodelujoči na seji, ki so se prijavili k besedi. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene razpravo.
Predlagatelj lahko spremeni, dopolni ali umakne svoj predlog do konca razprave na svetu; v primeru dvofaznega postopka pa ga lahko umakne samo do konca prve obravnave, preden da predsednik akt na glasovanje.
56. člen
Predsedujoči prekine delo sveta, če se ugotovi, da svet ni sklepčen. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
Predsedujoči lahko prekine delo sveta, če to zahteva vodja skupine svetnikov zaradi posvetovanja v skupini, če je treba dobiti mnenja delovnih teles in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
57. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo.
5. Odločanje in glasovanje
58. člen
Za odločanje na seji je potrebna navzočnost večine članov sveta.
Predsedujoči pred vsakim glasovanjem sporoči število navzočih.
Če kdo izmed članov sveta dvomi, da je na seji navzoča večina članov, predsedujoči odredi ugotavljanje navzočnosti.
59. člen
Član sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot tri minute.
60. člen
Glasovanje se izvede z dvigom rok.
Na zahtevo člana sveta, se za primer dvoma izid glasovanja ugotovi s poimenskim glasovanjem, če pa član sveta zahteva tajno glasovanje, ga mora podpreti več kot polovica navzočih članov sveta.
O izvedbi poimenskega, oziroma tajnega glasovanja odloča svet.
61. člen
Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsedujoči pozove člane, naj najprej glasujejo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in nazadnje ali se je kdo vzdržal glasovanja.
62. člen
Poimensko glasovanje se opravi tako, da se poklicani navzoči član opredeli z: “za”, “proti” ali “vzdr`im”. Klicanje izvede sekretar sveta po abecednem vrstnem redu.
63. člen
O predlogih, danih v razpravi na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.
64. člen
Po vsakem končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na njegovi podlagi razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
65. člen
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
6. Zapisnik
66. člen
Celoten potek seje se snema na magnetofonski trak, ki ga hrani sekretar sveta.
Člani sveta, župan in predlagatelji posameznih točk dnevnega reda imajo pravico zahtevati dobesedni zapis posamezne točke.
Dobesedni zapis mora biti izdelan najkasneje v petih delovnih dneh po zahtevi.
Magnetofonske trakove s posnetki sej je potrebno hraniti štiri leta.
67. člen
O delu na seji sveta se vodi zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili podani in o sprejetih sklepih.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Član sveta lahko zahteva, da se bistveni deli njegove razprave vpišejo v zapisnik.
Za vodenje in hrambo zapisnika skrbi sekretar sveta.
68. člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti prva točka potrditev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvrševanju sklepov. Vsak član ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloča svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar sveta.
69. člen
Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki ni član sveta, je pa sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo.
70. člen
Zapisniki so dostopni članom sveta, županu, podžupanoma, tajniku, predstojnikom občinske uprave in predstavnikom javnih občil.
O sprejetih sklepih in o njihovem izvrševanju vodi sekretar sveta knjigo sklepov.
Knjiga je javna.
7. Slavnostna seja
71. člen
Slavnostno sejo sveta skliče predsednik sveta.
Na slavnostno sejo se poleg članov sveta vabi župana, podžupana, predstavnike občinske uprave, predstavnike političnih strank in častne občane.
O času, kraju in namenu slavnostne seje se obvesti javnost preko sredstev javnega obveščanja.
72. člen
Priznanja in nagrade Mestne občine Kranj podeljuje svet na slavnostni seji.
IV. ORGANIZACIJA SVETA
1. Predsednik sveta
73. člen
Predsednik sveta:
– predstavlja svet in vodi njegovo delo,
– sklicuje in vodi seje sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet,
– skrbi za uresničevanje z zakonom, statutom in tem poslovnikom določenih razmerij z občinsko upravo in županom,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom in organom sveta,
– vodi kolegij predsednika sveta,
– daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj na sejah sveta in skrbi za usklajevanje dela sveta,
– skrbi za zakonitost in javnost dela sveta in za uveljavljanje pravic članov sveta v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v svetu,
– opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi.
2. Podpredsednik sveta
74. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Če je predsednik sveta zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
Če je podpredsednikov več, nadomešča predsednika tisti podpredsednik, ki ga določi predsednik. Če predsednik le-tega ne določi, nadomešča predsednika najprej starejši podpredsednik, v primeru, če je tudi ta odsoten pa mlajši podpredsednik.
3. Kolegij predsednika sveta
75. člen
Kolegij predsednika sveta je posvetovalno telo predsednika sveta. Kolegij pomaga predsedniku pri organiziranju dela sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti sveta.
76. člen
Kolegij predsednika sveta sestavljajo:
– predsednik sveta,
– podpredsedniki sveta,
– predsedniki skupin svetnikov ali od njih pooblaščeni člani sveta.
– sekretar sveta.
77. člen
Predsednik sveta lahko skliče sejo kolegija, da se posvetuje o:
– predlogih dnevnega reda sej,
– pogojih za delo članov sveta in skupin svetnikov,
– predlogu o višini sredstev, ki naj bodo zagotovljena v proračunu občine za delo sveta in njegovih delovnih teles,
– delu sveta in njegovih delovnih teles,
– drugih zadevah, določenih s tem poslovnikom ali drugimi akti.
4. Sekretar sveta
78. člen
Sekretar sveta opravlja strokovne, oganizacijske in administrativne naloge v zvezi z delovanjem sveta, njegovih organov in delovnih teles ter koordinacijo.
Za opravljanje strokovnih in administrativnih del in nalog za potrebe sveta in njegovih delovnih teles se ustanovi poseben oddelek, ki ga vodi sekretar sveta.
Sekretar sveta pomaga pri pripravi in vodenju sej sveta, vodi zapisnik, vodi knjigo sklepov in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
79. člen
Sekretar sveta organizira sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja in obveščanje javnosti na podlagi sklepov sveta.
80. člen
Sekretar sveta je za svoje delo odgovoren svetu.
V. DELOVNA TELESA SVETA
81. člen
Svet v skladu s statutom mestne občine in tem poslovnikom ustanovi stalna in občasna delovna telesa, in sicer kot odbore, oziroma komisije.
82. člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da:
– ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe,
– pripravljajo, proučujejo in obravnavajo osnutke in predloge aktov, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude članov sveta glede posameznih zadev,
– spremljajo izvajanje politike, ki jo je določil svet,
– ugotavljajo stanje na posameznih področjih dela sveta ter spremljajo izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajejo pobude, predloge in mnenja županu in občinski upravi.
83. člen
Predsednika in člane delovnih teles imenuje svet.
84. člen
Delovna telesa se v skladu z delovnim programom sveta vključujejo v proces odločanja. Delovna telesa obravnavajo zadevo iz delovnega programa sveta in o njej zavzemajo stališča. Predsednik delovnega telesa ali določeni poročevalec posreduje stališča, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa na seji sveta.
Svet obvezno pridobi stališče pristojnega delovnega telesa za obravnavo predlogov v dvofaznem postopku.
Predsednik ali poročevalec delovnega telesa ne more umakniti niti spremeniti poročila brez pooblastila delovnega telesa.
85. člen
Če se med obravnavo na seji sveta pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko svet sklene, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče.
86. člen
O imenovanju članov delovnih teles se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo uskladi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov in članov organov in delovnih teles predlagatelji posredujejo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj 15 dni pred sejo sveta, na kateri je izvolitev oziroma imenovanje organa in delovnega telesa.
Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga pridobiti pisno soglasje kandidata za predlagano kandidaturo.
87. člen
Mandatna doba stalnih delovnih teles sveta je vezana na mandat sveta.
Predsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. Razrešitev lahko predlaga najmanj 8 članov sveta.
Mandatna doba članov v občasnih delovnih telesih je določena s sklepom o ustanovitvi. Ta prenehajo delati, ko opravijo nalogo, zaradi katere so bila ustanovljena.
88. člen
Predsednik delovnega telesa sveta organizira in vodi njegovo delo ter skrbi za sodelovanje s svetom.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo, sodeluje s predsednikom sveta in predsedniki drugih delovnih teles in predstojniki občinske uprave, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali sklep o ustanovitvi delovnega telesa.
89. člen
Delovna telesa sveta delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik po potrebi na lastno pobudo, na pobudo članov sveta ali na pobudo članov delovnega telesa. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik sveta, večina članov delovnega telesa ali najmanj 6 članov sveta.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa.
Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati v roku 15 dni od podane zahteve, jo skliče predsednik sveta.
Gradivo za seje delovnih teles mora biti poslano članom delovnih teles najmanj 3 dni pred sejo.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzočih večina članov.
90. člen
Pravico udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih delovno telo obravnava na seji, in drugi, ki so vabljeni na sejo.
91. člen
Delovno telo ima pravico zahtevati od občinske uprave informacije, odgovore, pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo.
92. člen
Strokovna opravila in druge zadeve za delovna telesa sveta opravlja občinska uprava, predsednikom delovnih teles pa pri njihovem delu pomaga sekretar sveta.
VI. AKTI SVETA
93. člen
Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje predsednik sveta; v primeru njegove zadržanosti pa podpredsednik sveta.
Na izvirnike aktov se pritisne pečat sveta.
Izvirnike aktov hrani sekretar sveta, ki je zadolžen tudi za pripravo izvirnikov, za pečat na njih in za njihovo evidenco.
94. člen
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, drugi normativni akti pa v Uradnem vestniku Gorenjske.
VII. DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH
1. Splošne določbe
95. člen
Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi pri razrešitvah in odpoklicih.
2. Posebne določbe o postopku pri volitvah
2.1 Volitve predsednika in podpredsednikov sveta
96. člen
Svet izvoli predsednika in podpredsednike izmed članov sveta.
97. člen
Kandidata za predsednika sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
98. člen
Predlog mora vsebovati naziv predlagatelja, osebne podatke predlaganega kandidata (ime, priimek, rojstni podatki, poklic, stalno bivališče, zaposlitev) in navedbo funkcije, za katero se vlaga kandidatura.
Kandidat mora s predlogom soglašati.
99. člen
Vložene kandidature pregleda komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in ugotovi ali so sestavljene po določbah tega poslovnika in ali je posamezen kandidat določen za kandidata za več funkcij. O tem obvesti kandidata in ga pozove, naj se izjasni, katero kandidaturo sprejema.
100. člen
Če komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti posamezne kandidature, zahteva od predlagatelja, da pomanjkljivosti takoj odpravi. Če tega ne stori, komisija zavrne kandidaturo.
101. člen
Komisija ugotovi zakonitost vloženih kandidatur in jih razglasi ter hkrati določi abecedni vrstni red kandidatov.
102. člen
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta.
Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje, oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov opravi z glasovanjem. Če tudi tokrat noben od kandidatov ne dobi večine glasov navzočih članov in se kandidata za volitve predsednika ni moglo določiti, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet.
103. člen
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
2.2 Imenovanje sekretarja sveta
104. člen
Pri imenovanju sekretarja sveta se smiselno uporabljajo določbe o volitvah predsednika in podpredsednikov sveta.
2.3 Volitve podžupanov
105. člen
Na predlog župana svet izvoli podžupana. Podžupana sta izvoljena z večino glasov vseh članov sveta.
3. Tajne volitve
106. člen
Potek tajnih volitev vodi komisija, ki jo sestavljajo predsednik sveta in dva člana, ki ju izvoli svet.
107. člen
Glasovnica za tajne volitve obsega:
1. označbo sveta,
2. označbo, za katero funkcijo se glasuje,
3. ime in priimek kandidatov po abecednem vrstnem redu,
4. navedba predlagateljev posameznih kandidatov,
5. pojasnilo o načinu glasovanja,
6. pečat sveta.
108. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da so glasovnice, glasovalne skrinjice ter prostor, kjer se bo glasovalo, pripravljeni, ponovno preveri navzočnost članov na seji.
Ko ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen volitev, objavi začetek glasovanja in pojasni način glasovanja.
109. člen
Predsedujoči pokliče vsakega člana in mu izroči glasovnico.
O oddanih glasovnicah se vodi poseben seznam.
110. člen
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja.
111. člen
Član glasuje tako, da pred kandidatom, za katerega želi glasovati, obkroži zaporedno številko. Za vsako od funkcij se glasuje le za enega kandidata.
Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
112. člen
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katere kandidate je član sveta glasoval, sta neveljavni.
Neveljavna je tudi glasovnica, če je član sveta glasoval za več kandidatov, kot se jih voli.
113. člen
Ko vsi člani oddajo glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in odredi odmor za ugotovitev izida glasovanja.
114. člen
Komisija najprej prešteje neuporabljene glasovnice in jih da v posebno kuverto.
Nato ugotovi po seznamu članov sveta, koliko članov je glasovalo.
Nato odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko glasov je dobil in koliko glasovnic je neveljavnih.
O delu komisije se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
115. člen
Izid glasovanja se ugotovi tako:
1. da se najprej ugotovi število članov sveta,
2. da se nato ugotovi, koliko članov sveta je bilo navzočih na seji,
3. da se ugotovi, koliko članov je prejelo glasovnice,
4. da se ugotovi, koliko članov je glasovnice oddalo,
5. da se ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati na glasovnici,
6. da se ugotovi, koliko glasovnic je neveljavnih,
7. da se ugotovi, ali in kateri od kandidatov je izvoljen.
116. člen
Komisija ugotovi, kateri kandidati so bili izvoljeni.
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili potrebno število glasov.
Izid glasovanja razglasi predsednik sveta.
117. člen
Če v prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, se opravi drugi krog glasovanja.
Predsedujoči ugotovi, katera dva kandidata sta v prvem krogu dobila največ glasov, oziroma ugotovi, ali je potrebno opraviti glasovanje za uvrstitev na seznam kandidatov v drugi krog v primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov.
V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se opravi najprej glasovanje o tem, kateri od njih se bo uvrstil v drugi krog glasovanja. Če dva ali več kandidatov tudi po tem glasovanju dobijo enako število glasov, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet.
118. člen
Če tudi v drugem krogu noben od kandidatov ne dobi večine glasov navzočih članov, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet.
4. Druge volitve in imenovanja
119. člen
Druge volitve in imenovanja se opravijo na seji sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, oziroma drugega pooblaščenega predlagatelja.
Kadar komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni predlagatelj, poda svoje mnenje k predlogu za izvolitev, imenovanje ali za izdajo soglasja.
VIII. URESNIČEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA V LOKALNIH JAVNIH SLUŽBAH
120. člen
Razmerja do lokalnih javnih služb uresničuje svet v skladu z zakonom in statutom z:
– dajanjem soglasij k aktom lokalnih javnih služb,
– z imenovanjem članov organov lokalnih javnih služb,
– z imenovanjem direktorjev, oziroma ravnateljev lokalnih javnih služb, oziroma z dajanjem soglasij k imenovanju le-teh,
– z obravnavo letnih poročil o delu lokalnih javnih služb in z določanjem izhodišč za delo članov organov lokalnih javnih služb.
121. člen
V uresničevanje teh razmerij se vključujejo delovna telesa sveta tako, da odbori glede na njihovo delovno področje obravnavajo in pripravijo stališča v zvezi s poročili o delu lokalnih javnih služb in njihovimi plani; v kadrovskih zadevah pa pripravi in vodi postopek komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
IX. RAZMERJA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES DO OBČINSKE UPRAVE
122. člen
Svet lahko v okviru svojih pristojnosti zahteva od občinske uprave:
– da prouči posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in o tem poroča svetu,
– da ga obvesti o stanju in pojavih s svojega delovnega področja,
– da pripravi osnutke odlokov in druge splošne akte, ki jih sprejema svet,
– da opravi strokovna in druga opravila za potrebe sveta in njegovih delovnih teles,
– da mu poroča o izvajanju politike, ki jo je določil svet, o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov sveta in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja,
– da mu posreduje podatke, s katerimi razpolaga ali ki jih je glede na svoje delo dolžna zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo sveta in delovnih teles.
X. PROGRAMIRANJE DELA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
123. člen
Svet lahko sprejme za izvajanje nalog s svojega delovnega področja letni delovni program, ki izhaja iz statuta občine, drugih splošnih aktov in politike.
Delovne programe v okviru svojega delovnega področja lahko sprejemajo tudi delovna telesa sveta.
124. člen
Pri sestavljanju delovnega programa se obravnavajo predlogi članov sveta, krajevnih skupnosti, zavodov, organov in delovnih teles sveta, občinske uprave ter organizacij civilne družbe.
125. člen
Delovni program mora biti sestavljen tako, da:
– omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja,
– določi prioritetne naloge,
– omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je svet sprejel.
V pripravah za oblikovanje delovnega programa predlagatelji med seboj sodelujejo.
126. člen
Letni delovni program sprejme svet ob koncu leta za naslednje leto.
XI. KONČNI DOLOČBI
127. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik Sveta Mestne občine Kranj, ki je bil sprejet 22.12.1994.
128. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, razen določbe 38. člena tega poslovnika, ki se uporablja od 22.12.1994 dalje.
Št. 01301-0002/95
Kranj, dne 25. oktobra 1995.
Predsednik
Sveta Mestne občine Kranj
Branko Grims l. r.
