Na podlagi 145. člena zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/89 in 29/90) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 in 29/95) izdaja minister za promet in zveze

Ta pravilnik določa lastnosti omrežja GSM, lastnosti radijske terminalske opreme, ki se priključuje na to omrežje, zahteve za povezavo omrežja GSM na druga omrežja, odobravanje radijske terminalske opreme in baznih radijskih postaj, uporabo radijske terminalske opreme domačih uporabnikov kot tudi uporabnikov tujih omrežij GSM pri nas.

Omrežje GSM je digitalno mobilno telekomunikacijsko omrežje, na določenih omrežnih priključnih točkah povezano s fiksnim in drugimi telekomunikacijskimi omrežji, ki omogoča radiokomunikacijske povezave med uporabniki radijske terminalske opreme oziroma med drugimi telekomunikacijskimi omrežji.
Omrežje GSM deluje v frekvenčnem območju od 890 MHz do 915 MHz in od 935 MHz do 960 MHz z 200 kHz razmikom med kanali, ki prenašajo po 8 prometnih kanalov pri polni stopnji kodiranja ali po 16 prometnih kanalov pri polovični stopnji kodiranja, v skladu s časovno porazdeljenim sodostopom.

Nosilna storitev je vrsta telekomunikacijske storitve, ki zagotavlja prenos signalov med omrežnimi priključnimi točkami.
Daljinska storitev je vrsta celovite telekomunikacijske storitve, vključno s funkcijami radijske terminalske opreme, za sporazumevanje med uporabniki.
Dopolnilna storitev je vsaka storitev, ki jo zagotavlja omrežje GSM kot dopolnitev nosilnim in daljinskim storitvam.
Prometni kanal je medij, skozi katerega se prenašajo signali ali govor enega uporabnika omrežja.
Polna stopnja kodiranja je način kodiranja govora uporabnika s kodirno shemo pri prenosni stopnji 13 kbitov na sekundo, pri čemer je kakovost prenesenega govora z isto kodirno shemo dekodiranega govora podobna kakovosti v fiksnih telekomunikacijskih omrežjih.
Polovična stopnja kodiranja je način kodiranja govora uporabnika s kodirno shemo pri prenosni stopnji 7 kbitov na sekundo, pri čemer je kakovost prenesenega govora z isto kodirno shemo dekodiranega govora podobna kakovosti v fiksnih telekomunikacijskih omrežjih.
Naročniški modul SIM je kartica ali vtična enota z vpisano kodo, ki identificira naročnika omrežja GSM, hkrati pa opravlja nalogo zaščite zasebnosti naročnika.

Za radijsko terminalsko opremo, ki je bila odobrena na podlagi predpisov o preverjanju telekomunikacijske terminalske opreme, ni potrebno radijsko dovoljenje, če se ta oprema uporablja v enaki konfiguraciji, kot je bila odobrena.
Radijsko dovoljenje tudi ni potrebno za radijsko terminalsko opremo uporabnikov tujih omrežij GSM pri nas, katere odobritev je bila izvedena v drugih državah v skladu s priporočilom CEPT T/R 21-08. Radijsko dovoljenje uporabnikov tujih omrežij GSM pri nas tudi ni potrebno, če je to dogovorjeno z dvostranskim ali drugim sporazumom.

Radijska terminalska oprema mora imeti vpisano mednarodno identifikacijo IMEI, ki je unikatna številka, trajno vpisana v radijski terminalski opremi. Vpis identifikacije IMEI izvede proizvajalec terminalske opreme, ki mora jamčiti njeno zaščito pred spremembami.
IMEI identifikacija in zaščita pred spremembo morata biti v skladu s standardom ETS 300 508 (GSM 02.16) in dokumentom TBR 5 (poglavje 8.3).

Omrežje GSM mora zagotavljati zasebnost naročnikov in tajnost prenesenih sporočil v skladu s standardom ETS 300 534 (GSM 03.20).
Dobavitelj naročniških modulov SIM in operater omrežja GSM sta dolžna na modul SIM vpisane podatke in kodirne ključe držati v tajnosti.

Metode preskušanja in pogoje, ki jih mora izpolnjevati radijska terminalska oprema, ki se priključuje na omrežje GSM, določajo naslednji dokumenti Evropskega instituta za telekomunikacijske standarde:
– TBR 5: zahteve za dostop radijske terminalske opreme do omrežja GSM,
– TBR 9: zahteve za storitev govorne telefonije za radijsko terminalsko opremo,
– (pr) TBR 19: zahteve za dostop radijske terminalske opreme faze 2 do omrežja GSM,
– (pr) TBR 20: zahteve za storitev govorne telefonije za radijsko terminalsko opremo faze 2.
Naročniški modul SIM mora biti v skladu s standardoma ETS 300 509 (GSM 02.17) in ETS 300 608 (GSM 11.11) ter dokumentom TBR 5.

Bazne radijske postaje omrežja GSM morajo biti v skladu s standardom ETS 300 577 (GSM 05.05).

Informacije in signali med omrežjem GSM in drugimi omrežji se prenašajo na prvem nivoju v skladu s priporočilom ITU-T, G. 703.
Vmesnik se preverja v skladu s priporočili ITU-T od Q 780 do Q 786.
Omrežje GSM mora pri delovanju z drugimi omrežji ustrezati:
– standardoma ETS 300 604 (GSM 09.07) in ETS 300 600 (GSM 09.03) za povezavo na javna digitalna omrežja za integrirane storitve (ISDN) ali na javno komutirano telefonsko omrežje (PSTN);
– standardoma ETS 300 602 (GSM 09.05) in ETS 300 603 (GSM 09.06) za povezavo na paketno komutirano javno podatkovno omrežje (PSPDN);
– standardu ETS 300 599 (GSM 09.02) za povezavo med mobilnimi omrežji.
Če se omrežja GSM povezujejo z javnimi digitalnimi omrežji za integrirane storitve (ISDN), morajo medsebojne povezave ustrezati določbam predpisov o omrežju ISDN.

Naročniki so oštevilčeni v skladu z mednarodnim priporočilom ITU-T, E.213, standardom ETS 300 523 (GSM 03.03) ter predpisi o oštevilčenju.
Za omrežja GSM veljajo naslednje kode:
– mobilna koda dežele za omrežje GSM (MCC) je za Slovenijo 293;
– barvni kodi omrežja GSM (NCC) sta 3 (binarno 011) in 7 (binarno 111);
– koda mobilnega omrežja GSM (MNC) in številka omrežja GSM sta 4X.
Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije določi operaterju število X in barvno kodo omrežja GSM.

Omrežje GSM mora omogočiti nujni klic z radijske terminalske opreme. Za nujni klic naročniški modul SIM ni potreben. Pri izvedbi nujnega klica ne sme biti omejitev klica ali zapor, ki se jih sicer uporablja v omrežju GSM.
Usmerjanje nujnih klicev v omrežju GSM ali v smeri proti drugim omrežjem se izvaja po navodilih pristojnega organa.

Če ni drugače določeno, mora biti minimalna izmerjena vrednost električne poljske jakosti za zagotavljanje pokrivanje terena s kakovostnim signalom 43 dB glede na 1 mikrovolt na meter z verjetnostjo 75% lokacij na robu celice oziroma 90% področja celice.

Elektromagnetna združljivost radijske terminalske opreme mora biti v skladu s standardom ETS 300 342 - 1. del.
Elektromagnetna združljivost baznih radijskih postaj mora biti v skladu s standardom ETS 300 402 - 2. del.

Vsi standardi, navedeni v tem pravilniku, so dosegljivi javnosti v standardoteki informacijskega centra Urada za standardizacijo in meroslovje Ministrstva za znanost in tehnologijo.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.