Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94 in 21/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo (v nadaljnjem besedilu: javna veterinarska služba) opraviti v letu 1996 s to odredbo predpisane ukrepe.
Do uskladitve organiziranosti veterinarskih organizacij z zakonom o veterinarstvu, izvajajo naloge javne veterinarske službe:
a) na primarni ravni: obstoječi veterinarski zavodi s svojimi ambulantami in veterinarske obratne ambulante, nato pa njihovi pravni nasledniki, ter verificirane zasebne veterinarske organizacije;
b) na sekundarni ravni: Veterinarski zavod Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VZS)
c) na terciarni ravni: Veterinarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VIS)
Imetniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe.

Javna veterinarska služba mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije pri veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih.

Preventivne vakcinacije se morajo opraviti v skladu z navodilom proizvajalca vakcine oziroma tolikokrat, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi VIS po programu, ki ga določi VURS.

Javna veterinarska služba, ki izvaja preventivne vakcinacije oziroma diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave.
Javna veterinarska služba mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivosti imunosti.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno vakcinirati kopitarje, goveda in drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno vakcinacijo po prejšnjem odstavku opravi do 30. aprila 1996 javna veterinarska služba na primarni ravni; na posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante (v nadaljnjem besedilu: VOA).

Proti šumečemu prisadu je treba preventivno vakcinirati govedo in drobnico pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 50 letih ugotovljena ta bolezen.
Vakcinacijo iz prejšnejga odstavka opravi vsaj 20 dni pred odgonom na pašnike javna veterinarska služba na primarni ravni; na posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa VOA.

Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena najpozneje do 15. maja 1996.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se ženejo izven naselij na skupno letno pašo.
Peroralno vakcinacijo lisic je treba opraviti po programu, ki ga odredi VURS.
Vakcinacijo iz prvega in drugega odstavka tega člena opravi javna veterinarska služba na primarni ravni z inaktivirano (mrtvo) vakcino.

Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke:
– v perutninskih obratih pravnih oseb;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje zasebnih ali večje reje zasebnih neorganiziranih rejcev, katerih reja je registrirana pri pristojni inšpekciji;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, ki imajo nad 200 živali in rejo registrirano pri pristojni inšpekciji;
– v fazanerijah;
– v naseljih občin, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih;
– v vseh rejah nojev.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino.
Vakcinacijo po tem členu opravi javna veterinarska služba na primarni ravni; v perutninskih obratih pravnih oseb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa VOA.
Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.

Valilna jajca smejo izvirati samo iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste salmonel (s posebnim ozirom na salmonelo enteritidis) in klamidie psitaci. Take perutninske jate morajo biti vakcinirane in zadovoljivo imune proti:
– kužnemu tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– kokošjim osepnicam,
– infekcioznemu bronhitisu in
– Gumboro bolezni.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi javna veterinarska služba na primarni ravni z ekipo obratne veterinarske ambulante, pregled na salmonelo enteritidis in klamidio psitaci pa VIS.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in kokošjim osepnicam ter kužnemu tremorju je treba vakcinirati matično jato:
– v perutninskih obratih podjetij in gospodarskih družb ali zadrug;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, oziroma pri rejcih, ki imajo nad 200 živali in imajo rejo registrirano pri pristojni inšpekciji.
Vakcinacijo proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni, kokošjim osepnicam in Marekovi bolezni opravi javna veterinarska služba na primarni ravni; v obratih podjetij oziroma gospodarskih družb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa VOA.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi VIS. Vzorce odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni.
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 9. in 10. člena te odredbe vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu VURS. Preiskave na kontrolo imunosti opravi VIS.

Na klamidiozo je treba opraviti redne letne serološke preiskave po metodi imunofluorescence najmanj 10% sobnih ptic in golobov iz organiziranih rej oziroma jat, ki so namenjene za razplod, prodajo in razstave in so registrirane pri pristojni inšpekciji.
Preiskave opravi VIS.

Proti hemoragični bolezni kuncev je treba vakcinirati plemenske živali v kunčjerejskih obratih pravnih oseb in v obratih zasebnih rejcev, kjer je reja kuncev pomembnejša gospodarska dejavnost (nad 60 samic) in v vseh organiziranih rejah pasemskih kuncev.
Vakcinacijo opravi javna veterinarska služba na primarni ravni.
V pravnih osebah, ki imajo lastno veterinarsko službo, pa VOA.
Serološke preiskave imunosti opravlja VIS z metodo inhibicije hemaglutinacije.

Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev.
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičjerejskih farm z več kot 10.000 živali.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravi javna veterinarska služba na primarni ravni. Na prašičjerejskih obratih pravnih oseb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa VOA.

Tuberkulinizirati je treba:
– 20% vseh govedi v vseh občinah v Republiki Sloveniji (XII. tuberkulinizacija);
– plemenske goveje črede pravnih oseb in bike v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih;
– vse plemenske ovne in kozle;
– vse ovce in koze v mlečni proizvodnji;
– vse plemenske merjasce;
– plemenske svinje neokuženih rej po naslednjem reprezentativnem vzorcu:

-----------------------------------------------------------
Plemenske svinje                     Tuberkulinizirati
-----------------------------------------------------------
– do 300                            vse plemenske svinje
– od 301 do 500                              350
– od 501 do 1.000                            400
– od 1.001 do 2.000                          450
– od 2.001 do 5.000                          500
-----------------------------------------------------------

– vse plemenske svinje in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija),
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza in na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo bikov in plemenskih merjascev v osemenjevalnih in rejskih središčih opravi VIS.
Tuberkulinizacijo plemenskih prašičev na velikih farmah opravi VOA, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov in drugih kmečkih rejah pa javna veterinarska služba na primarni ravni.
Tuberkulinizacijo kokoši opravi javna veterinarska služba na primarni ravni.
Na tuberkulozo je treba preiskati vse plemenske prašiče prašičjerejskih obratov pravnih oseb. Pregled opravi na liniji klanja VZS s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
VZS mora pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.
Bakteriološki in patohistološki pregled sumljivih bezgavk opravi VIS.

Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– vse krave, ovce in koze v laktaciji, z MPP oziroma ELISA metodo. ELISA metoda mora biti upeljana najkasneje do 1. januarja 1997. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba živalim pregledati kri s serološko preiskavo.
Hlevske vzorce mleka odvzame VZS sočasno z odvzemom vzorcev za pridobitev dovoljenja za oddajo mleka:
– vse plemenske bike in merjasce s serološkim pregledom krvi;
– plemenske svinje v selekcijskih in razmnoževalnih središčih pa po naslednjem vzorcu:

------------------------------------------------
Št. svinj                          Pregledati
------------------------------------------------
od 0 – 300                             vse
od 300 – 500                           350
od 510 – 1000                          400
od 1001 – 2000                         450
od 2001 – 5000                         500
------------------------------------------------

– enkrat letno je treba klinično in serološko pregledati vse ovne na infekcijo z brucelo ovis v Sloveniji;
– vse ovce in kozle v selekcijskem centru za ovce BF Zootehniko v Logatcu, je treba serološko pregledati na melitokokozo;
– pregledati je treba vse odstreljene poljske zajce pato-anatomsko in bakteriološko na območju občin: Koper, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal, Murska Sobota, Beltinci, Cankova-Tišina, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Rogaševci, Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij, Ptuj, Destrnik-Trnovska vas, Dornava, Videm, Zavrč, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk.
Vzorce krvi odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni; v prašičjerejskih obratih pa VOA.
Laboratorijske preiskave vzorcev krvi goved, ovac in prašičev opravi VIS.
Preglede zajcev in bakteriološke preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VIS.

Na enzootski abortus ovac in Q mrzlico je treba pregledati 10% ovac v tropih nad 10 živali v občinah Ilirska Bistrica, Sežana, Koper, Piran s serološko metodo.
Vzorce krvi odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni; preiskave pa opravi VIS s serološko preiskavo krvi.

Na Aujeszkyjevo bolezen in Transmisivni Gastroenteritis (TGE) enterična in respiratorna varianta bolezni ter Prašičji reproduktivni in respiratorni sindrom (PRRS) je treba pregledati vse plemenske merjasce v Sloveniji, plemenske svinje v selekcijskih in razmnoževalnih središčih pa po naslednjem vzorcu:

------------------------------------------------
Št. svinj                          Pregledati
------------------------------------------------
od 0 – 300                             vse
od 300 – 500                           350
od 510 – 1000                          400
od 1001 – 2000                         450
od 2001 – 5000                         500
------------------------------------------------

Vzorce krvi na farmah prašičev, ki imajo organizirano veterinarsko službo, odvzeme VOA.
Serološke preiskave vzorcev krvi opravi VIS.

Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) in bovino virusno diarejo (BVD) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v rejskih središčih, osemenjevalnih centrih in v naravnem pripustu. Ravno tako je treba preiskati na IBR-IPV vse živali rejah bikovskih mater.
Enkrat letno je treba pregledati vse bike v rejskih središčih, osemenjevalnih centrih in naravnem pripustu mikrobiološko na genitalno kampilobakteriozo, brucelozo ter trihomoniazo in serološko na leptospirozo in levkozo ter bakteriološko pregledati seme na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni. Preiskave opravi VIS.

Na govejo levkozo je treba pregledati 20% plemenskih živali v A kontroli.
Vzorce krvi odvzame javna veterinarskla služba na primarni ravni.
Serološko preiskavo (ID test) opraviVIS.

Na paratuberkulozo govedi in ovac je treba preiskati:
a) serološko
– vse plemenske bike v osemenjevalnih in vzrejnih središčih;
– 5% vseh plemenskih goved v A kontroli vendar ne manj kot 3 živali iz reje;
– vse živali v matičnih tropih ovac.
b) s patohistološko preiskavo vzorce črevesja in mezenterialnih bezgavk, in sicer:
– 20 odraslih govedi ob rednem zakolu;
– 20 odraslih ovac ob rednem zakolu.
Vzorce krvi odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni.
Preiskave opravi VIS.

Na bovino spongiformno encefalopatijo je treba patohistološko preiskati možgane 150 govedi iz različnih delov države, starejših od 4 let. Vzorce odvzamejo delavci VZS ob rednem zakolu v klavnici.
Preiskave opravi VIS.

Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati plemenske konje:
– v kobilarni Lipica;
– v obratu Krumperk – BF Zootehnika;
– v rejskem centru Brdo pri Kranju;
– v Kmetijskem gospodarstvu Ministrstva za pravosodje v Slovenski vasi;
– v Javnem podjetju Snežnik in športne konje v vseh registriranih konjeniških klubih in registriranih rejah športnih konj.
Na leptospirozo je treba preiskati 20% živali v A kontroli.
Na leptospirozo je treba preiskati vse plemenske merjasce, plemenske svinje v selekcijskih in razmnoževalnih središčih pa po naslednjem vzorcu:

------------------------------------------------
Št. svinj                          Pregledati
------------------------------------------------
od 0 – 300                             vse
od 300 – 500                           350
od 510 – 1000                          400
od 1001 – 2000                         450
od 2001 – 5000                         500
------------------------------------------------

Vzorce krvi odvzamejo javna veterinarska služba na primarni ravni.
Vzorce krvi v prašičjerejskih obratih odvzame VOA.
Serološke preiskave krvi opravi VIS.

Na konjski arteritis je treba enkrat letno pregledati vse kategorije kopitarjev:
– v kobilarni Lipica;
– v obratu Krumperk – BF Zootehnika;
– v rejskem centru Brdo pri Kranju;
– v Kmetijskem gospodarstvu Ministrstva za pravosodje v Slovenski vasi,
– v Javnem podjetju Snežnik in
– športne konje v vseh registriranih konjeniških klubih in registriranih rejah športnih konj ter vse žrebce plemenjake.
Serološke preiskave krvi opravi VIS. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame VIS ob rednih letnih pregledih. Vzorce drugih kategorij živali iz tega člena odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni.

Konje iz prejšnega člena je trebna vakcinirati proti virusnem rinopnevmonitisu in kužnemu kašlju konj. Vakcinacijo opravi javna veterinarska služba na primarni ravni.

Na kužno malokrvnost konj je treba enkrat letno preiskati plemenske konje
– v kobilarni Lipica;
– v obratu Krumperk – BF Zootehnika;
– v rejskem centru Brdo pri Kranju;
– v Kmetijskem gospodarstvu Ministrstva za pravosodje v Slovenski vas;
– v javnem gospodarstvu Snežnik in
– vsem licenciranim žrebcem plemenjakom.
Serološke preiskave krvi opravi VIS. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame VIS ob rednih letnih pregledih. Vzorce drugih kategorij živali iz tega člena odvzame javna veterinarska služba na primarni ravni.

Na kontagiozni metritis je treba pregledati vse žrebce plemenjake.
Pregled na kontagiozni metritis se opravi z bakteriološko preiskavo uretralnega brisa, vzorci se odvzamejo iz urezre, fose suburetralis in prepucija. Če je iz vseh teh treh mest izvid negativen, se preiskave ne ponavlja. Pregled in odvzem vzorcev opravi VIS ob rednih letnih pregledih živali.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, pohlevno gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemavosti in pršičavosti je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi.
Preglede in preiskave opravi VIS.
Pregledi na hudo gnilobo čebelje zalege in pohlevno gnilobo čebelje zalege se opravijo spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Pregledi in preiskave morajo biti opravljene najpozneje do 31. 3. 1996.

Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvi v ribogojnicah. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1996.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvi do 15. februarja 1996.
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis krapov je treba do 15. maja 1996 preiskati krape za nadaljnji promet iz registriranih rej.
Mladice krapov je treba preiskati do konca leta 1996.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame javna veterinarska služba na primarni ravni, preiskave opravi VIS.

Z območij občin Dravograd, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Ravne-Prevalje, Mežica, Idrija, Radlje ob Dravi, Vuzenica, Podvelka-Ribnica, Muta, Maribor, Šentilj, Jesenice, Kranjska Gora, Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor, Šenčur, Radovljica, Bled, Bohinj, Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki, Žiri, Tolmin, Bovec, Kobarid in Tržič mora javna veterinarska služba na primarni ravni pošiljati vzorce kož s presnega predela velikosti 10x20 cm od 20% odstreljenih gamsov.
Preiskave opravi VIS.

Javna veterinarska služba mora podatke, pridobljene na podlagi pooblastil iz te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora javna veterinarska služba pridobiti pisno soglasje VURS

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.