Na podlagi triintridesete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94 in 21/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

S tem pravilnikom se določajo strokovni in higiensko-tehnični pogoji glede prostorov in opreme, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije za izvajanje primarne, sekundarne in terciarne veterinarske službe; pogoji glede organizacijske strukture, kadrov ter njihove strokovne usposobljenosti; način in postopek ter roki za verifikacijo veterinarskih organizacij ter način in roki njihovega preverjanja.
Veterinarske organizacije so:
1. za opravljanje primarne veterinarske službe:
A. Veterinarska ambulanta
B. Veterinarska bolnica
C. Veterinarska lekarniška postaja, lekarna in lekarniška podružnica
2. za opravljanje sekundarne veterinarske službe:
D. Veterinarski zavod Slovenije
E. Veterinarska klinika
F. Veterinarska postaja v osemenjevalnem središču
G. Veledrogerija
3. za opravljanje terciarne veterinarske službe:
H. Veterinarski inštitut Slovenije
I. Zasebni veterinarski inštitut
Poleg pogojev, določenih s tem pravilnikom, morajo veterinarske organizacije izpolnjevati tudi pogoje, predpisane z drugimi predpisi.

Na zgradbi, v kateri je veterinarska organizacija, mora biti viden napis z imenom organizacije, na vhodnih vratih mora biti zvonec in obvestilo o delovnem času.
Dvorišče in poti na funkcionalnem zemljišču okoli veterinarske organizacije morajo biti tlakovane ali asfaltirane, druge površine pa morajo biti pokrite s travno rušo.
Veterinarske organizacije morajo imeti samostojen vhod oziroma vhod ločen od stanovanjskega dela in enako ločene tudi prostore ambulante.

Prostori veterinarske organizacije morajo biti urejeni tako, da je jasno, kateri del so poslovni prostori te organizacije in kateri del so stanovanjski prostori.
Prostori veterinarske organizacije morajo biti urejeni tako, da se lahko vzdržujejo v higienskem stanju in razkužujejo.
Tla in stene do stropa vseh delovnih in pomožnih prostorov, razen pisarn, morajo biti iz materiala, ki se lahko mokro čisti in razkužuje.
Prostori morajo biti glede na vrsto živali, vsebino in obseg dela primerno veliki, svetli, zračni in suhi ter primerno temperirani.
Vsi delovni prostori morajo biti osvetljeni z dnevno in umetno svetlobo (na mestu pregleda živali, materiala ipd. 550 luxov, v drugih delovnih prostorih 300 luxov, v pomožnih prostorih pa 110 luxov).
Prostori in druge površine, iz katerih bi se lahko prenesli povzročitelji kužnih bolezni in druge snovi, ki lahko ogrožajo okolje, morajo imeti kanalizacijo speljano v greznico ali na drug način zagotovljeno zbiranje in dekontaminacijo takih odplak.
Izolator za okužene živali in živali, za katere obstoja sum, da so okužene, mora biti lociran ob ambulanti in urejen tako, da so živali med seboj ločene, da ga je možno mokro čistiti in razkuževati in, da je preprečeno prenašanje kužnih bolezni.

Oprema v vseh prostorih mora biti primerna za strokovno delo, kateremu je namenjena in mora biti iz materiala, ki se lahko čisti in razkužuje.
Oprema v delovnih prostorih, v katerih imajo delavci opravka s kužnim materialom, mora biti takšna, da je omogočeno delo brez nevarnosti za zdravje in življenje delavca in da je onemogočeno raznašanje povzročiteljev kužnih bolezni in zdravju škodljivih snovi.
Na delovnih mestih za delo s kemikalijami morajo biti delovne površine iz materiala, ki je odporen proti kemikalijam.
V bližini vseh delovnih mest, razen v pisarnah, mora biti umivalnik s priključki za hladno in toplo vodo ter s priborom za umivanje.
Veterinarska organizacija, ki mora obratovati neprekinjeno v rednih in izrednih razmerah, mora imeti poleg zanesljivega priključka na javno električno omrežje, tudi lasten pomožen vir energije. Le-ta mora biti urejen tako, da ga je v izrednih razmerah mogoče premestiti.
V veterinarski organizaciji morajo biti na ustreznih mestih nameščene omarice za prvo pomoč in oprema za osebno zaščito.
Oprema v prostoru za veterinarske delavce mora biti usklajena s številom zaposlenih veterinarskih delavcev in mora vsebovati tudi opremo za vodenje veterinarske dokumentacije in njeno arhiviranje.
Oprema v čakalnici za stranke mora biti prilagojena vrsti in obsegu storitev ter mora imeti potrebno število stolov in obešalnikov. V čakalnici morajo biti tla in stene do višine 1,5 metra iz takih materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje.
Oprema prostora za pregled in zdravljenje živali ter za pakiranje in odpremo odvzetega materiala mora zajemati poleg delovne mize z ustrezno osvetlitvijo še omaro za spravljanje inštrumentarija in drugega pribora, omaro za zdravila v dnevni rabi, delovne površine za pripravo materiala in vsa druga opravila pri pregledu in odvzemu, pakiranju ter odpremi materiala in hladilnik.
Priročni laboratorij mora imeti delovne površine za diagnostične preiskave in mikroskop.
V izolatorju mora biti shramba za hrano, pomivalno korito z mrzlo in toplo vodo ter pokrita posoda za iztrebke.
V pomivalnici mora biti dvojno pomivalno korito s tekočo hladno in toplo vodo, naprava za odcejanje in sušenje posode in pribora, omara za shranjevanje čistilnih sredstev in pribora za čiščenje, ločena polica za odlaganje nečiste posode in pribora ter ustrezna oprema za sterilizacijo instrumentov in pribora.

Veterinarska ambulanta, ki ne opravlja storitev javne veterinarske službe, mora imeti glede na registrirano dejavnost in storitve, ki jih namerava opravljati oziroma jih opravlja, naslednje prostore:
– prostor za sprejem strank s čakalnico;
– prostor za pregled in zdravljenje živali, za pakiranje in odpremo odvzetega materiala, pomivalnico s sterilizacijo;
– prostor za shranjevanje zdravil in sanitetnega materiala;
– prostor za kirurške posege;
– prostor za priročni laboratorij;
– stranišče za stranke.
Prostor za shranjevanje zdravil in sanitetnega materiala mora ustrezati pogojem iz 11. člena tega pravilnika.

Veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe, mora imeti glede na registrirano dejavnost in storitve, ki jih namerava opravljati oziroma jih opravlja, naslednje prostore:
– prostor za sprejem strank s čakalnico;
– prostor za pregled in zdravljenje živali, za pakiranje in odpremo odvzetega materiala, pomivalnico s sterilizacijo;
– prostor za shranjevanje zdravil in sanitetnega materiala;
– prostor za kirurške posege;
– prostor za priročni laboratorij;
– stranišče za stranke;
– prostor za veterinarske delavce in dokumentacijo;
– izolator za male živali in živali, za katere se sumi, da so okužene;
– prostor za skladiščenje in transport semena;
– sanitarne prostore (umivalnico in prho, garderobni prostor z omaricami za dnevno in delovno obleko in ločeno stranišče za zaposlene in stranke), ki so urejeni tako, da preprečijo vnos in prenos kužnih bolezni.

Veterinarska ambulanta v velikem živinorejskem obratu mora imeti prostore iz 6. člena tega pravilnika razen čakalnice, prostora za priročni laboratorij, prostora za kirurške posege in izolatorja.

Veterinarska ambulanta mora imeti glede na registrirano dejavnost in vrsto ter obseg storitev, ki jih namerava opravljati oziroma jih opravlja, naslednjo opremo in sredstva za delo:
– opremo za priročno diagnostiko v skladu s predpisanim obsegom dela, potrebne biološke in druge preparate, kemikalije, instrumente in drugo opremo;
– glede na obseg dela potrebno minimalno število kompletov za pošiljanje materiala v diagnostične organizacije;
– potrebne inštrumente za delo in drugo opremo za jemanje vzorcev krvi, mleka in patoloških sekretov in ekskretov, kože in drugega materiala;
– inštrumentarij za ginekološke preglede in zdravljenje plodnostnih motenj;
– inštrumentarij za pomoč pri porodu;
– opremo za skladiščenje in transport živalskega semena in pribor za aplikacijo semena;
– opremo za čiščenje in razkuževanje inštrumentarija in opreme;
– opremo za suho in mokro sterilizacijo ter potrebna sredstva za razkuževanje;
– inštrumentarij za kirurške posege v skladu z obsegom dejavnosti veterinarske ambulante, najmanj pa opremo za nudenje prve veterinarske pomoči;
– priročni laboratorij mora biti opremljen s priborom za koprologijo, z mikroskopom in Woodovo svetilko;
– drugo ustrezno opremo za opravljanje veterinarskih storitev.

Veterinarska bolnica mora izpolnjevati pogoje iz 6. in 8. člena tega pravilnika, poleg tega pa mora imeti še:
– hlev za velike oziroma male živali;
– skladišče hrane in krme;
– urejeno gnojišče ali kontejner za gnoj;
– za živali, ki se ne morejo same gibati, ustrezno opremo za njihovo premikanje na način, da se preprečijo nepotrebne bolečine.

Veterinarska lekarniška postaja ne more poslovati samostojno, temveč le v sestavi veterinarske ambulante, bolnice, klinike ali Veterinarskega zavoda Slovenije, ki ob storitvi izdajajo zdravila za uporabo v veterinarski medicini.

Za preskrbo z zdravili in sanitetnim materialom morajo biti v veterinarski ambulanti, bolnici, kliniki in Veterinarskem zavodu Slovenije izpolnjeni naslednji pogoji:
– prostor ustrezne velikosti, ki ne sme biti izpostavljen neposredni sončni svetlobi, v nasprotnem primeru morajo biti okna zasenčena, z zagotovljenim naravnim ali umetnim prezračevanjem;
– okna in vrata prostora morajo biti zavarovana proti vlomu;
– tlaki morajo biti nepropustni, brez odtoka tako, da je mogoče razlite tekočine neškodljivo odstraniti.
V prostoru mora biti naslednja oprema:
– police;
– hladilnik s termostatom;
– za zdravila močnega učinka ali strupe I. skupine posebna kovinska omara, ki se da zakleniti;
– v hladilnikih in v prostoru samem morajo biti postavljeni termometri za območje –10 do +30 stopinj Celzija in vlagomer;
– druga, glede na vrsto in obseg storitev potrebna oprema.

Za prevoz zdravil in strupov, ki jih veterinarski strokovni delavci rabijo pri opravljanju svojega dela, morajo veterinarska ambulanta, bolnica, klinika in Veterinarski zavod Slovenije zagotoviti naslednje pogoje:
– zdravila morajo biti v vozilu, s katerim se prevažajo, spravljena v posebnih toplotno izoliranih kasetah ali omaricah, ki se lahko čistijo, kjer so zdravila pregledno razvrščena in ločena po skupinah;
– za prevoz zdravil, ki se morajo hraniti pri temperaturi od +2 do +8 stopinj Celzija, mora biti v vozilu hladilnik s termostatom in priključkom na akumulator;
– za prevoz zdravil močnega delovanja in strupov mora biti v vozilu pritrjena kovinska omarica, ki se da zakleniti;
– v vozilu mora biti tudi ročna škropilnica za dezinfekcijo in plastična vreča ali škatla za prazno ovojnino.

Glede pogojev in načina dela lekarn in lekarniških podružnic se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo lekarniško dejavnost.

Veterinarski zavod Slovenije mora imeti naslednje prostore:
– prostor za sprejem strank;
– glede na obseg dela in število delavcev ustrezne prostore za strokovne delavce, za vodenje evidence, strokovno knjižnico, prostore za administracijo;
– sanitarne prostore (umivalnico in prho, garderobo z omarami za dnevno in delovno obleko in stranišče).

Veterinarski zavod Slovenije mora imeti za opravljanje veterinarske dejavnosti na sekundarni ravni naslednje oddelke:
– oddelek za epizootiologijo;
– oddelek za reprodukcijo;
– oddelek za higieno živil;
– oddelek za zdravstveno varstvo čebel in rib;
– oddelek za laboratorijsko diagnostiko.
– oddelek za patomorfološko diagnostiko in veterinarsko higiensko službo (VHS);
– oddelek za administracijo in upravo zavoda.
Posamezni oddelki Veterinarskega zavoda Slovenije morajo imeti naslednje prostore in opremo:
1. Oddelek za epizootiologijo:
– prostor z računalniško opremo za vodenje evidenc na svojem delovnem področju.
2. Oddelek za higieno živil:
– prostor za sprejem materiala;
– laboratorij za preiskavo živil;
– pomivalnico in prostor za sterilizacijo;
– prostor za skladiščenje kemikalij;
– pribor in opremo za veterinarskosanitarni pregled mesa ter laboratorijsko opremo za izvajanje predpisanih testov in metod.
3. Oddelek za zdravstveno varstvo čebel in rib:
a) laboratorij za diagnostiko čebeljih bolezni, ki mora imeti:
– prostor za sprejem in skladiščenje materiala;
– prostor za pripravo in mikroskopiranje vzorcev in pomivalnico;
– opremo za opravljanje zdravstvenega varstva čebel;
– opremo in inštrumentarij ter druge pripomočke za izvajanje predpisanih testov in metod;
b) laboratorij za diagnostiko ribjih bolezni, ki mora imeti:
– prostor za sprejem in skladiščenje materiala;
– opremo za opravljanje zdravstvenega varstva rib;
– opremo in inštrumentarij ter druge pripomočke za izvajanje predpisanih testov in metod.
4. Oddelek za laboratorijsko diagnostiko:
– prostor za sprejem materiala;
– laboratorij za bakteriološke in serološke preiskave;
– laboratorij za parazitološke preiskave;
– pomivalnica in prostor za sterilizacijo;
– prostor za skladiščenje kemikalij, gojišč in barvil;
– prostor in ustrezne posode za spravljanje kužnega materiala;
– laboratoriji morajo imeti ustrezno opremo, inštrumentarije ter druge pripomočke za izvajanje predpisanih testov in metod.
5. Oddelek za patomorfološko diagnostiko in VHS službo:
a) objekt za ugotavljanje vzroka pogina mora biti ograjen, na vhodu mora biti razkuževalna preproga. Imeti mora naslednje prostore:
1. secirnico in prostor za sprejem kadavrov, ki mora biti hlajena in opremljena s posodami za secirana trupla ter imeti naslednjo opremo:
– mizo za sekcijo malih živali;
– komplet inštrumentov za raztelesbo živali;
– hladilnik za hranjenje patološkega in drugega materiala, namenjenega za preiskavo v diagnostičnem zavodu;
– dva kompleta rokavic, predpasnikov in škornjev, delovne obleke samo za delo v secirnici;
– opremo za sterilizacijo obleke, obutve, inštrumentov in rokavic;
– laboratorijsko omarico za sekcijski pribor;
– garderobni omari za dnevno in delovno obleko;
– posodo z razkužilom na nožni pritisk;
– kovinsko mizo za odlaganje vzorcev;
2. prostor za dezinfekcijo in sterilizacijo opreme in pribora;
3. prostor za shranjevanje živalskih odpadkov;
4. shrambo za dezinfekcijsko opremo;
5. ploščad za dezinfekcijo vozil;
prostori morajo biti ločeni na čisti in nečisti del s prehodom v sanitarni del;
b) objekt za opravljanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, ki mora imeti:
– prostor za shranjevanje strupov iz skupine I, ki delujejo v obliki plina (fumiganti);
– prostor za shranjevanje drugih strupov, vab in ostalega materiala;
– prostor za pripravljanje raztopin, vab in opravljanje ostalih priprav v zvezi z ukrepi veterinarskosanitarne zaščite;
– kopalnico z možnostjo za osebno dekontaminacijo;
– omarico za prvo pomoč,
c) za VHS službo, razkuževanje vozil, hlevov in drugih prostorov:
– potrebno opremo za opravljanje čiščenja in razkuževanja;
– potrebno opremo za prevoz kadavrov;
– prevozna sredstva in opremo za lovljenje in hrambo; potepuških psov in mačk.
6. oddelek za administracijo in upravo zavoda:
– prostor in opremo za izvajanje vseh administrativnih nalog.

Veterinarska klinika mora imeti glede na registrirano dejavnost in vrsto ter obseg storitev, ki jih namerava opravljati oziroma jih opravlja, naslednje prostore in opremo:
– sprejemni prostor za stranke in živali s čakalnico;
– ambulantni prostor za pregled živali;
– ambulantni prostor za pregled živali, za katere se sumi, da so okužene;
– klinični laboratorij;
– operacijsko dvorano za male ali velike živali;
– prostor za sterilizacijo pribora in instrumentov;
– pomivalnico;
– prostor za shranjevanje zdravil, kemikalij, steklovine, embalaže in drugega pribora;
– izolator;
– stacionar;
– prostor za delo v popoldanskem času in za nočno dežurstvo;
– prostor za strokovne delavce s knjižnico;
– prostor za pomožno in tehnično osebje;
– prostor za arhivski material in administrativno osebje;
– garderobo in sanitarije;
– ustrezno urejeno gnojišče.

V okviru veterinarske klinike lahko delujejo posamezne specialistične ambulante, ki morajo imeti naslednje prostore in opremo:
a) za infekcijske bolezni:
– prostor za pregled živali z ločenim vhodom in opremo za jemanje vzorcev;
– laboratorij ali pogodbo z ustreznim laboratorijem za diagnostiko kužnih bolezni;
– izolator za kužne bolezni;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko in terapijo kužnih bolezni;
b) zobna:
– zobni rtg;
– inhalacijski anestezijski aparat in monitor;
– inštrumentarij, opremo in aparature za periodontologijo; endodontijo, ortodontijo in maksilofacialno kirurgijo;
c) oftalmološka:
– prostor za pregled živali (temnico) z ustreznim virom svetlobe;
– direktni in indirektni oftalmoskop, špranjsko svetilko, tonometer;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko in terapijo očesnih bolezni;
– inhalacijski anestezijski aparat in monitor;
– inštrumentarij, opremo in aparature za očesno kirurgijo;
č) dermatološka:
– prostor za pregled živali;
– opremo za jemanje vzorcev za bakteriološke, mikološke, parazitološke, alergološke preiskave;
– priročni laboratorij ali pogodbo z ustreznim laboratorijem;
– Woodovo svetilko;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko in terapijo kožnih bolezni;
d) ortopedska:
– prostor za pregled živali;
– rtg in temnico;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko in terapijo na področju ortopedije;
– prostor za predoperacijsko pripravo;
– aseptično operacijsko dvorano;
– aparat za inhalacijsko narkozo in monitor;
– prostor za pooperativno nego;
– inštrumentarij, opremo in aparature za specialno kirurgijo;
e) travmatološka:
– prostor za pregled živali;
– rtg in temnico, ultrazvok;
– laboratorij ali pogodbo z ustreznim laboratorijem;
– prostor za intenzivno terapijo: kletke za male živali z ogrevanjem, dovod medicinskih plinov, monitor; oprema, inštrumentarij in aparature za terapijo šoka; oprema, inštrumentarij in aparature za reanimacijo;
– sterilizacijo z avtoklavom;
– prostor za predoperacijsko pripravo;
– operacijsko dvorano;
– inhalacijski anestezijski aparat s kontrolirano ventilacijo in monitor za spremljanje respiratornih in kardiovaskularnih funkcij;
– opremo, inštrumentarij in aparature za urgentno kirurgijo;
– stacionar;
– hladilnico za kadavre;
– prostor za nočno bivanje med nočnim dežurnim delom;
f) internistična:
– prostor za pregled živali;
– laboratorij ali pogodbo z ustreznim laboratorijem;
– ultrazvok, rentgen in temnico, EKG, endoskop;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko in terapijo bolezni srca in ožilja, prebavil, urogenitalnega trakta, endokrinih bolezni;
– stacionar;
g) za ginekologijo in porodništvo:
– prostor za pregled živali;
– ultrazvok;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko gravidnosti in terapijo bolezni na področju ginekologije in porodništva;
– inštrumentarij, opremo in aparature za kirurgijo;
– operacijsko dvorano;
– prostor za pooperativno nego;
h) za ptice, male glodalce, plazilce ali eksotične živali:
– prostor za pregled živali;
– laboratorij ali pogodbo z ustreznim laboratorijem;
– inštrumentarij, opremo in aparature za diagnostiko in terapijo bolezni ptic, malih glodalcev, plazilcev ali eksotičnih živali;
– inštrumentarij, opremo in aparature za kirurgijo;
– stacionar za ptice, male glodalce, plazilce ali eksotične živali, prilagojen specifičnim potrebam posameznih živalskih vrst.

Veterinarska postaja v osemenjevalnem središču mora imeti za opravljanje zdravstvenega varstva plemenjakov in njihove zdravstvene sposobnosti za osemenjevanje naslednje prostore:
– prostor za pakiranje in odpremo odvzetega materiala;
– prostor za shranjevanje zdravil;
– prostor za priročni laboratorij;
– izolacijski prostor za namestitev in osamitev plemenjakov, ki nimajo neposrednega stika z drugimi prostori za bivanje živali (hlev);
– prostor za čiščenje, pripravljanje in hranjenje pribora za odvzem semena;
– prostor za odvzem semena oziroma poseben boks v hlevu za ta namen;
– prostor za ugotavljanje zdravstvenih in bioloških vrednosti ter za razredčenje in embaliranje semena;
– prostor za skladiščenje, pošiljanje in oddajo semena (če se seme pošilja izven osemenjevalnega središča) ter za shranjevanje potrošnega materiala, ki se uporablja pri osemenjevanju;
– prostor za rezerve tekočega dušika v primeru, da se z njim konzervira seme.
Veterinarska postaja v osemenjevalnem središču mora imeti prevozno sredstvo, posebej prirejeno za distribucijo in prevoz semena (posoda mora biti ustrezno pritrjena in zavarovana pred prevrnitvijo, pokrov posode pa pritrjen tako, da ne izpade pri prevrnitvi vozila).
Veterinarska postaja v osemenjevalnem središču mora imeti opremo iz prve, druge, tretje, osme in devete alinee 8. člena tega pravilnika.

Izolacijski prostori so lahko le v ograjenem objektu, ki je postavljen zunaj osemenjevalnega središča in zunaj naselja, namenjen za popolno osamitev bolnih ali na kužno bolezen sumljivih živali. Zgrajen mora biti iz materialov, ki se dajo temeljito očistiti in razkužiti. Vstop v izolacijske prostore je dovoljen le v njih zaposlenim delavcem, veterinarskim strokovnim delavcem, ki skrbijo za veterinarsko-sanitarni red v izolacijskih prostorih (preiskujejo, nadzirajo in zdravijo živali), in veterinarskemu inšpektorju.
Izolacijske prostore sestavljajo:
– hlev za sumljive ali bolne živali;
– prostor za shranjevanje krme;
– prostor za shranjevanje zdravil in dezinfekcijskih preparatov in za pakiranje ter odpremo odvzetega materiala;
– ustrezni sanitarni prostori za preoblačenje in kopanje delavcev (umivalnica in prha, garderobe za dnevno in delovno obleko, stranišče);
– posebna gnojna jama ali gnojišče in smetišče.
Izolacijski prostori morajo biti oskrbovani z zadostno količino vode za napajanje.
Izolacijski prostori morajo imeti lastno opremo za čiščenje in razkuževanje prostorov, opreme in pribora.

Za vsakega plemenjaka mora biti poseben pribor za odvzem semena. Pribor za odvzem semena se hrani v posebni omari.

Prostor za odvzem semena mora biti velik vsaj 40 m˛ za odvzem bikovega semena in vsaj 10 m˛ za odvzem merjaščevega, ovnovega ali kozlovega semena. V prostoru mora biti stojnica ali fantom za odvzem semena ter zaščitne ograje za ljudi, izdelane tako, da ne predstavljajo nevarnosti za poškodbe ljudi in živali.
Tla stojnice morajo biti iz grobega asfalta, gume ali drugega nedrsečega materiala, ki se lahko čisti in razkužuje.

Prostor za ugotavljanje zdravstvene in biološke vrednosti ter za razredčevanje in embaliranje semena mora biti klimatiziran, da zagotavlja temperaturo prostora med 18 in 22 stopinj Celzija. Na oknih morajo biti senčila. Imeti mora ustrezno opremo za opravljanje predpisanih testov s predpisanimi metodami.

Glede pogojev in načina dela veterinarskih organizacij za preskrbo z veterinarskimi zdravili in sanitetnim materialom se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo zdravila za uporabo v veterinarski medicini.

Veterinarski inštitut Slovenije mora imeti za opravljanje veterinarske dejavnosti na terciarni ravni naslednjo strokovno shemo:
I. Odsek za diagnostiko živalskih kužnih bolezni
a) oddelek za mikrobiologijo, parazitologijo in imunologijo
1. enota za bakteriologijo:
– laboratorij za bakteriologijo;
– laboratorij za mastitis;
– laboratorij za mikobakterije;
– laboratorij za pripravo gojišč;
– mikološki laboratorij,
2. enota za virologijo:
– laboratorij za celične kulture;
– laboratorij za razmnoževanje virusov in posebno nevarne kužne bolezni;
– laboratorij za steklino, ki mora biti ločen od ostalih;
– laboratorij za pripravo gojišč,
3. enota za parazitologijo:
– helmintološki laboratorij;
– arahnoentomološki laboratorij;
– protozoološki laboratorij,
4. enota za imunologijo in pripravo vakcin:
– laboratorij za monoklonska protitelesa;
– imunološki laboratorij;
– laboratorij za pripravo vakcin,
5. enota za molekularno biologijo:
– laboratorij za molekularno biologijo;
– laboratorij za fiziokalno kemijo,
6. enota za hematološke in biokemične preiskave:
– laboratorij za hematološke preiskave;
– laboratorij za biokemijske preiskave,
b) oddelek za patologijo:
1. enota za ugotavljanje vzroka pogina:
– secirnica;
– laboratorij za patohistologijo,
2. enota za epidemiologijo in informatiko;
c) oddelek za serologijo:
– laboratoriji za serološke preiskave.
II. odsek za higieno živil z bromatologijo
– bakteriološki laboratorij;
– kemijski laboratorij;
– laboratorij za biološka rezidua.
III. odsek za higieno in patologijo prehrane
– bakteriološki laboratorij;
– kemijski laboratorij;
– laboratorij za biološka rezidua v krmi.
IV. odsek za preizkušanje in kontrolo zdravil:
– kemijski laboratorij;
– farmakološki laboratorij;
– toksikološki laboratorij;
– endokrinološki laboratorij.
V. Odsek za higieno okolja in DDD
– laboratorij za olfaktometrijo;
– laboratorij za kontrolo učikovitosti DDD.
VI. Odsek za reprodukcijo in genetiko
– laboratorij za krvne skupine;
– laboratorij za andrologijo;
– laboratorij za steriliteto;
– laboratorij za embriotransfer.
VII. Odsek za inter in intra laboratorijsko kontrolo in standardizacijo diagnostičnih prostorov in opreme.
VIII. Odsek za laboratorijske živali.
IX. Odsek za sprejem vzorcev.
X. Knjižnica.

Za opravljanje terciarne dejavnosti morajo imeti odseki, oddelki in enote naslednje prostore:
1. Odseki:
Vsak odsek mora imeti:
– prostor za sprejem strank in materiala;
– obsegu dela ustrezne prostore za oddih in strokovne delavce, za vodenje evidenc, strokovno knjižnico ter prostore za administracijo.
2. Oddelki:
Oddelki morajo biti med seboj ločeni.
Oddelek za patologijo mora biti ograjen, na vhodu mora biti razkuževalna preproga. Imeti mora naslednje prostore:
– prostor za sprejem kadavrov, ki mora biti hlajen in opremljen s posodami za secirana trupla;
– secirnico;
– prostor za dezinfekcijo in sterilizacijo opreme in pribora;
– prostor za shranjevanje živalskih odpadkov;
– shrambo za dezinfekcijsko opremo;
– ploščad za dezinfekcijo vozil.
Prostori morajo biti ločeni na čisti in nečisti del s prehodom v sanitarni del.
3. Enote:
Vsaka enota mora imeti obsegu storitev in številu zaposlenih ljudi ustrezne:
– sanitarne prostore (umivalnico in prho, garderobo z omarami za dnevno in delovno obleko in stranišče) ločene na čisti in nečisti del na način, s katerim je onemogočeno prenašanje kužnega materiala;
– prostor za pomivalnico in sterilizacijo;
– prostor za pripravo materiala;
– prostore za skladiščenje kemikalij, gojišč in barvil;
– prostore za opravljanje posameznih dejavnosti.

Laboratoriji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– vsak laboratorij mora biti opremljen za izvajanje predpisanih testov in metod z njegovega področja dela v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse (GLP) in zahtevami akreditacije;
– v laboratorijih mora biti zagotovljeno dodatno prezračevanje (digestorij)
– laboratorij za steklino in posebno nevarne kužne bolezni mora biti ločen od ostalih in urejen ter opremljen na način, s katerim je onemogočeno prenašanje kužnih agensov.

Laboratoriji, enote in oddelki morajo biti medsebojno povezani z računalniško mrežo, računalniška mreža pa z odsekom za centralni sprejem vzorcev in materiala.

Zasebni veterinarski inštitut mora izpolnjevati pogoje iz 24. do 27. člena tega pravilnika.

A) Veterinarska ambulanta, ki ne opravlja storitev javne veterinarske službe, mora imeti:
– 1 strokovnega vodjo ambulante: doktorja veterinarske medicine.
Veterinarska ambulanta, ki opravlja storitve javne veterinarske službe, mora imeti naslednje kadre:
– 1 strokovnega vodjo: doktorja veterinarske medicine z najmanj 3 leti delovnih izkušenj;
– 2 doktorja veterinarske medicine;
– 1 veterinarskega tehnika ali živinorejsko-veterinarskega tehnika.
Veterinarska ambulanta v velikem živinorejskem centru mora imeti naslednje kadre:
– 1 strokovnega vodjo: doktorja veterinarske medicine z najmanj 3 leti delovnih izkušenj z ustrezno specializacijo ali magisterijem;
– 1 doktorja veterinarske medicine;
– 1 veterinarskega ali živinorejsko-veterinarskega tehnika.
B) Veterinarska bolnica mora imeti najmanj naslednje kadre:
– 1 strokovnega vodjo: doktorja veterinarske medicine z najmanj 5-letno strokovno prakso;
– 1 doktorja veterinarske medicine;
– 1 veterinarskega ali živinorejsko-veterinarskega tehnika,
– 1 hlevarja.
C) Veterinarska lekarniška postaja, lekarna in lekarniška podružnica mora imeti kadre v skladu s predpisi, ki urejajo lekarniško dejavnost.
D) Veterinarski zavod mora imeti naslednje kadre:
– strokovnega vodjo zavoda: magistra ali specialista iz delovnega področja zavoda z najmanj 10 leti delovnih izkušenj;
– vodjo območne enote: doktorja veterinarske medicine z najmanj 8 leti delovnih izkušenj;
– vodjo oddelka zavoda: magistra ali specialista s področja dela oddelka z najmanj 10 leti delovnih izkušenj;
– vodjo oddelka območne enote: magistra ali specialista s področja dela oddelka z najmanj 5 leti delovnih izkušenj;
– vodjo izpostave: magistra ali specialista s področja dela izpostave z najmanj 5 leti delovnih izkušenj;
– veterinarske strokovne delavce: doktorje veterinarske medicine.
E) Veterinarska klinika mora imeti najmanj naslednje kadre:
– 1 strokovnega vodjo: doktorja veterinarske medicine z najmanj 5-letno strokovno prakso – specializacijo ali opravljenim magisterijem s področja zdravstvenega varstva živali;
– po enega specialista za posamezno dejavnost, za katero se klinika verificira;
– veterinarske ali živinorejsko-veterinarske tehnike za pomoč posameznemu specialistu;
– 2 pomožna delavca z opravljenim tečajem o temeljnih znanjih o kužnih boleznih živali – hlevarja.
F) veterinarska postaja v osemenjevalnem središču mora imeti naslednje kadre:
a) v govedorejskem osemenjevalnem središču, ki ima oddelek za reprodukcijo:
– 1 strokovnega vodjo: specialista ali magistra s področja zdravstvenega varstva ali reprodukcije govedi z najmanj 5 let delovnih izkušenj;
– 1 doktorja veterinarske medicine;
– 1 veterinarskega ali živinorejsko-veterinarskega tehnika.
b) v prašičerejskem osemenjevalnem središču, ki ima oddelek za reprodukcijo najmanj:
– strokovno vodjo: doktorja veterinarske medicine; specialista ali magistra s področja zdravstvenega varstva ali reprodukcije prašičev z najmanj 5 let delovnih izkušenj;
– 1 doktorja veterinarske medicine;
– 2 veterinarska ali živinorejsko veterinarska tehnika.
G) Veledrogerija mora imeti kadre v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila za uporabo v veterinarski medicini.
H) in I) Veterinarski inštitut Slovenije oziroma zasebni veterinarski inštitut mora imeti naslednje kadre:
– vodjo inštituta: doktorja veterinarskih znanosti s 15 leti delovnih izkušenj;
– vodjo odseka: doktorja veterinarskih znanosti s področja del odseka s 15 leti delovnih izkušenj;
– vodjo oddelka: doktorja veterinarskih znanosti s področja del oddelka z 10 leti delovnih izkušenj;
– vodjo enote: doktorja veterinarskih znanosti s področja dela enote z 8 leti delovnih izkušenj;
– vodjo laboratorija: magistra ali specialista s področja dela laboratorija s 5 leti delovnih izkušenj;
– veterinarske strokovne delavce: doktorje veterinarske medicine;
– tehnične sodelavce: s V., VI. in VII. stopnjo izobrazbe.

Samostojno strokovno delo v veterinarskih organizacijah lahko opravljajo samo doktorji veterinarske medicine, ki so opravili predpisan strokovni izpit.
Trihinoskopski pregled lahko opravljajo veterinarski ali živinorejsko-veterinarski tehniki, pomožna dela trihinoskopskega pregleda pa tudi veterinarski laboranti, ki so opravili izpit iz trihinoskopije.
Rutinske parazitološke preiskave lahko opravlja veterinarski tehnik, živinorejsko-veterinarski tehnik ali medicinski laborant, ki je opravil šestmesečno izpopolnjevanje iz parazitologije.

Za veterinarsko tehnična dela po drugem odstavku 94. člena zakona o veterinarstvu se štejejo:
– zaščitno cepljenje živali po navodilu doktorja veterinarske medicine;
– zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici in perutnine proti kužnim boleznim perutnine, če pristojni inšpektor meni, da to epizootiološka situacija dopušča;
– aplikacije zdravil živalim po navodilu doktorja veterinarske medicine;
– odvzem krvi za serološke preiskave, mleka za bakteriološke preiskave in iztrebkov za koprološke preiskave, opravljanje tehničnih del preiskave na kokošji tif;
– opravljanje veterinarsko-higienske službe;
– odvzem vzorcev in opravljanje trihinoskopije, pomoč pri tehničnih opravilih veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa;
– osemenjevanje živali in vodenje evidence osemenjevanja;
– razporejanje zdravil, bioloških preparatov in razkužil v shrambi zdravil, po navodilu doktorja veterinarske medicine;
– pripravljanje razkužil in insekticidov in opravljanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije po navodilu doktorja veterinarske medicine;
– odvzem semena pod nadzorstvom doktorja veterinarske medicine;
– opravljanje preprostih veterinarskih storitev (kastracija pujskov, žaganje rogov, korekcija parkljev);
– opravljanje rutinskih laboratorijskih preiskav in storitev pod nadzorstvom doktorja veterinarske medicine;
– opravljanje drugih veterinarsko-tehničnih opravil pod nadzorstvom doktorja veterinarske medicine;
– vodenje evidence in dokumentacije po navodilu doktorja veterinarske medicine.
Pri veterinarsko-tehničnih delih iz prejšnjega odstavka, ki jih je odredil doktor veterinarske medicine, mora biti v evidenci vpisano ime in priimek doktorja veterinarske medicine, ki je opravilo odredil in veterinarskega tehnika, ki je delo opravil.

Za veterinarska pomožna dela po drugem odstavku 94. člena zakona o veterinarstvu se štejejo:
– aplikacija zdravil v prisotnosti doktorja veterinarske medicine;
– odvzem krvi za serološke preiskave, mleka za bakteriološke preiskave in iztrebkov za koprološke preiskave po navodilu doktorja veterinarske medicine;
– pomoč pri raztelesbi živali;
– razkuževanje prostorov, pribora, orodja in vozil;
– osemenjevanje svinj.

Za dela veterinarskega higienika po drugem odstavku 94. člena zakona o veterinarstvu se štejejo:
– sprejem prijave pogina živali;
– prevoz živalskih trupel in drugih odpadkov živalskega izvora;
– razkuževanje prostora, to je mesta, kjer je truplo ležalo;
– pomoč pri obdukciji poginjenih živali in odiranje živalskih trupel;
– neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov ter dezinfekcija in odprema kož;
– higiensko vzdrževanje zbiralnice, secirnice in vozila za prevoz živalskih trupel in odpadkov;
– pomoč pri vzdrževanju veterinarsko-sanitarnega reda v prostorih zbiralnice, secirnice in kafilerije ter okolice teh objektov;
– pranje in dezinfekcija vozil in opreme za odpadke in dezinfekcija delovnih oblek in obutve;
– pomoč pri odvzemu in odpremi vzorcev za preiskavo;
– vsa pomožna dela v prostoru za sumljive živali pri izvajanju postopka z neregistriranimi in necepljenimi psi ter pri vakcinaciji psov;
– pomoč pri izvajanju dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije.

Z verifikacijo veterinarskih organizacij iz tega pravilnika se ugotovi, ali izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane organizacijske, strokovne in higiensko-tehnične pogoje glede prostorov in opreme ter kadrovske pogoje.

Veterinarske organizacije morajo vložiti zahtevek za verifikacijo pri Veterinarski upravi Republike Slovenije oziroma Veterinarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: pristojni organ) in priložiti naslednjo dokumentacijo:
1. zasebna veterinarska dejavnost:
– izpis iz sodnega registra oziroma registra samostojnih podjetnikov;
– uporabno dovoljenje za objekt s skico tlorisa;
– sistemizacijo in zasedbo (ime in priimek, izobrazba, delovne izkušnje) delovnih mest,
2. javna veterinarska dejavnost na sekundarni in terciarni ravni:
– uporabno dovoljenje za objekt s skico tlorisa;
– sistemizacijo in zasedbo (ime in priimek, izobrazba, delovne izkušnje) delovnih mest;
– akreditacijsko listino.
Akreditacijsko listino predložijo najpozneje od 1. 1. 1998 dalje.

Pristojni organ preverja izpolnjevanje predpisanih pogojev veterinarskih organizacij najmanj vsake 3 leta od opravljene verifikacije.
Ponovno preverjanje se izvede po enakem postopku kot verifikacija veterinarske organizacije.

V 6 letih po uveljavitvi tega pravilnika morajo strokovni vodje odsekov, oddelkov, enot in laboratorijev opraviti predpisano specializacijo oziroma doseči predpisano izobrazbo.

Veterinarske organizacije, ki nameravajo opravljati zasebno veterinarsko dejavnost, morajo vložiti zahtevke za verifikacijo pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Veterinarske organizacije, ki nastanejo s preoblikovanjem obstoječih veterinarskih zavodov, morajo vložiti zahtevke za verifikacijo v roku 3 mesecev od vpisa v sodni register oziroma register podjetnikov posameznikov.
Obstoječe verificirane zasebne veterinarske organizacije se morajo uskladiti s tem pravilnikom in vložiti zahtevo za verifikacijo po tem pravilniku do 31. 12. 1996.
Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije se morata uskladiti s tem pravilnikom in vložiti zahtevo za verifikacijo v 3 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnih, organizacijskih, kadrovskih in higienskotehničnih pogojih za delo veterinarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 40/85).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.