Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 1/91), 3. člena pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82 in 22/84), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), določil odloka o gospodarskih javnih službah, 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet občine Idrija na seji dne 21. 12. 1995 sprejel
O D L O K
o ureditvi cestnega prometa v Občini Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se predpisuje prometna ureditev na javnih prometnih površinah v naseljih občine Idrija ter določajo in urejajo:
1. parkirni prostori in parkiranje,
2. omejitve hitrosti vožnje,
3. cestno prometna signalizacija,
4. posebni prometni režim,
5. neprometni znaki in transparenti.
2. člen
Javne prometne površine po tem odloku so kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter javne dovozne ceste oziroma površine k stanovanjskim in poslovnim objektom.
II. PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE
3. člen
Na območju občine Idrija je parkiranje urejeno in dovoljeno na:
– splošnih in rezerviranih parkirnih prostorih,
– urejenih javnih parkirnih prostorih,
– javnih parkirnih prostorih za avtobuse in za tovorna motorna vozila.
4. člen
Splošni parkirni prostori so na odsekih javnih cest, ulic in na drugih javnih prometnih površinah, kjer jih ne prepovedujejo cestno prometna signalizacija in prometni predpisi.
Na teh prostorih se s sklepom občinskega sveta po potrebi lahko organizira parkiranje za določen čas.
5. člen
Rezervirani parkirni prostori so:
– prostori za potrebe službenih vozil in uporabnikov urgentnih storitev zdravstvenega doma,
– prostori, rezervirani za parkiranje vozil invalidnih oseb,
– taxi postajališča,
– prostori, rezervirani za posameznega uporabnika,
– prostori za parkiranje intervencijskih vozil.
Rezervirane parkirne prostore določi z odločbo pristojna občinska služba. Prostorski plan rezerviranih parkirnih prostorov potrdi občinski svet.
Na rezerviranih parkirnih prostorih lahko parkirajo samo vozila, katerim to dovoljuje označba parkirnega prostora.
Parkirni prostori za potrebe službenih vozil se lahko rezervirajo za posamezne časovne termine, ter se v ostalem času uporabljajo kot splošni ali urejeni parkirni prostori.
6. člen
Stroški signalizacije in vzdrževanja rezerviranih prostorov iz tretje in četrte alinee 5. člena gredo v breme uporabnika.
Za uporabo rezerviranih parkirnih prostorov iz tretje in četrte alinee prejšnjega člena plačujejo uporabniki najemnino. Za plačevanje najemnine sklenejo s pristojnim občinskim organom pogodbo.
Višino najemnine določi župan s sklepom.
7. člen
Urejene javne parkirne prostore določi pristojna občinska služba z odločbo.
Na urejenem javnem parkirnem prostoru je organizirano varovanje vozil.
Upravljalec javnega parkirnega prostora skrbi za vzdrževanje signalizacije, skrbi za red in čistočo in je odgovoren za škodo, ki nastane na parkiranem vozilu v času plačanega parkiranja.
Upravljalce javnih parkirnih prostorov določi občinski svet s smiselno uporabo določil zakona o gospodarskih javnih službah.
Župan občine sklene z upravljalcem javnega parkirnega prostora pogodbo, s katero podrobneje določi način in pogoje varovanja parkiranih vozil ter obveznosti in pravice upravljalca.
Uporabniki urejenih javnih parkirnih prostorov plačujejo parkirnino. Višino parkirnine določi upravljalec. K višini parkirnine daje soglasje občinski svet.
8. člen
Javne parkirne prostore za turistične avtobuse in motorna tovorna vozila določi pristojna občinska služba z odločbo.
Za parkirne prostore iz prejšnjega odstavka lahko občinski svet s sklepom določi obveznost plačevanja parkirnine ali najemnine. V tem primeru se za te prostore smiselno uporabljajo določbe 7. oziroma 6. člena tega odloka.
9. člen
Ustavljanje in parkiranje je prepovedano:
– na cestah ali ulicah, če bi bile le-te zaradi tega neprevozne za osebna in tovorna vozila,
– na zelenicah in parkih,
– na pločnikih, križiščih, prehodih za pešce, kolesarskih stezah,
– pred vhodi v stavbe ali garaže,
– pred izložbenimi okni poslovnih prostorov,
– na avtobusnih postajališčih,
– na prostorih, določenih za razkladanje dostavnih vozil,
– ob dovozih na gradbišča,
– na ali pred komunalnimi napravami (hidranti, jaški, kontejnerji za odpadke,...),
– na mestih, kjer to prepoveduje prometna signalizacija,
– na vseh površinah, ki niso namenjene vožnji ali parkiranju vozil.
Na splošnih in posebnih parkirnih prostorih, odprtih dvoriščih in drugih javnih površinah je prepovedano parkirati camp prikolice in druge avtomobilske priklopnike, poškodovana in dotrajana vozila ali kako drugače zasesti te površine z drugimi predmeti, ki niso vozni.
III. OMEJITVE HITROSTI
10. člen
Hitrost vožnje na območjih naselij v Občini Idrija je omejena na največ 50 km na uro. Območja naselij določajo cestne table z imenom kraja.
11. člen
Na območju vrtcev ter osnovnih in srednjih šol velja posebni prometni režim. Na vseh dostopih k šolam in vrtcem velja omejitev hitrosti največ 30 km na uro. Območje šole oziroma vrtca se posebej označi s posebnimi obvestilnimi tablami in po potrebi ovirami.
12. člen
Na predlog krajevne skupnosti lahko župan Občine Idrija omeji hitrost tudi v ostalih naseljih ali njihovih delih.
IV. CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA
13. člen
Prometno signalizacijo postavlja in vzdržuje podjetje, ki ga pooblasti občinski svet.
Upravljalec cest vodi register cestno prometne signalizacije. En izvod registra hrani pristojna občinska služba. Upravljalec je dolžan obvestiti pristojno občinsko službo o vseh spremembah in dopolnitvah registra.
Register mora vsebovati:
1. tekočo številko,
2. datum in uro postavitve prometnega znaka,
3. naziv in številko prometnega znaka,
4. kraj oziroma cesto, kjer prometni znak stoji,
5. številko odredbe, datum in naziv organa, če je prometni znak postavljen po odredbi.
VI. POSEBNI PROMETNI REŽIM
14. člen
Dostava in odvoz blaga na javnih prometnih površinah ne sme onemogočati nomalnega poteka prometa in mora biti opravljena brez odlašanja in hitro.
Po odstranitvi blaga je treba prometno površino temeljito očistiti.
Blago in embalažo, dostavljeno in odloženo na javne prometne površine, je treba odstraniti najkasneje do 9. ure.
V času nakladanja ali razkladanja vozil na motorni pogon mora biti motor ustavljen. Motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot 3 minute, razen če je delovanje motorja pogoj za nakladanje oziroma razkladanje tovora.
15. člen
Prekopavanje in druga dela na javni prometni površini se morajo opravljati tako, da je pri tem zagotovljena varna vožnja vozilom in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.
Delovišče na cesti ali neposredno ob njej mora biti ponoči in ob slabi vidljivosti prepisano označeno.
Kadar je potrebno zaradi značaja dela postaviti gradbeni oder, mora izvajalec del zagotoviti varno hojo pešcev.
16. člen
Za dela in posege na javnih prometnih površinah, razen za intervencijska dela, si mora izvajalec pridobiti dovoljenje Občine Idrija. Dovoljenje izda pristojna občinska služba po pridobitvi predhodnega mnenja upravljalca javne prometne površine. Upravljalec ceste v svojem mnenju določi pogoje za poseg.
Pri izrednih in nujnih intervencijah mora o izvedeni intervenciji izvajalec obvestiti pristojni organ takoj, ko je to mogoče.
Po končanih delih mora izvajalec javno prometno površino ponovno urediti v prejšnje stanje. V mnenju lahko v zvezi s tem upravljalec predlaga občini, da pred izdajo soglasja zahteva plačilo varščine. Višino varščine ter način in pogoje zaračunavanja in vračanja varščine določi župan.
17. člen
Trge, ulice, pločnike, ceste (razen magistralnih, regionalnih in lokalnih cest) ter druge javne prometne površine se lahko uporablja za postavljanje kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, panojev in podobnega.
O predlogu odloča občinski organ, pristojen za urejanje prostora, potem ko pridobi mnenje krajevne skupnosti.
Za uporabo javnih površin po tem členu se plačuje komunalna taksa.
Če pristojni inšpekcijski organ ali komunalni redar ugotovita, da se javne prometne površine uporablja za namene iz prvega odstavka tega člena brez odločbe iz prejšnjega odstavka, lahko odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršilca.
18. člen
Na trgih, ulicah, pločnikih in cestah, ki niso razvrščene v magistralne in regionalne ceste, ter ostalih javnih površinah je dovoljeno
– izvajanje športnih prireditev,
– organizacija zborovanj, kulturnih, zabavnih in drugih prireditev,
– snemanje filmov.
Dovoljenje za posebno uporabo javne prometne površine iz prejšnjega odstavka izda pristojna občinska služba po pridobitvi mnenja krajevne skupnosti in upravljalca površine.
Za uporabo javnih površin za namene iz tega člena se plačuje komunalno takso.
19. člen
V primeru, da se po cestah, ki so razvrščene med lokalne ceste, goni živino, je potrebno na stroške lastnika živine postaviti ustrezno prometno signalizacijo.
Lastniki so po vsaki uporabi dolžni očistiti cestno površino in vzpostaviti prejšnje stanje.
Lastnik živine odgovarja za škodo, ki jo ob gonji povzroči živina na javnih površinah.
VII. NEPROMETNI ZNAKI IN TRANSPARENTI
20. člen
V naseljih je dovoljena postavitev neprometnih znakov in transparentov na, ob in nad cesto (če ta ni razvrščena med magistralne in regionalne ceste), posebno prometno površino ali drugo javno površino.
O predlogu odloča občinski organ, pristojen za urejanje okolja potem, ko pridobi mnenje krajevne skupnosti.
Za postavitev neprometnih znakov in transparentov se plačuje komunalno takso.
Če pristojna inšpekcijska služba ali komunalni redar ugotovi, da je neprometni znak ali transparent postavljen brez dovoljenja iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju z njim, lahko odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršilca.
VIII. ORGANI
21. člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je svetovalno telo občinskega sveta na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
Njegova sestava, način izvolitve, pristojnosti in način financiranja njegove dejavnosti se določi v posebnem aktu o ustanovitvi.
22. člen
Za večjo prometno varnost otrok lahko organizirajo šole v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šolsko prometno službo.
Šolsko prometno službo izvajajo mladi prometniki, ki nadzirajo promet učencev pešcev in učencev kolesarjev ob prihodu in odhodu iz šole, jim po potrebi pomagajo ter jih seznanjajo, kako pravilno ravnati v prometu.
IX. NADZOR
23. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo v okviru svojih pristojnosti in ob smiselni uporabi zakona o cestah in zakona o varnosti v cestnem prometu policija, cestni inšpektorji in komunalni redarji.
X. UPORABA SREDSTEV, PRIDOBLJENIH S TEM ODLOKOM
24. člen
Sredstva, pridobljena na podlagi tega odloka se uporabljajo namensko v krajevnih skupnostih, kjer so bila pobrana, za vzdrževanje javnih prometnih površin (80% prihodka) in za delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (20% prihodka).
XI. KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če parkirni prostori iz 5. člena tega odloka niso predpisano označeni in vzdrževani,
– če ne skrbi za vzdrževanje signalizacije ter za red in čistočo na javnem parkirnem prostoru (7. člen tega odloka),
– če ne postavlja in vzdržuje prometne signalizacije ter ne vodi registra cestno prometne signalizacije (13. člen),
– če pri dostavi blaga ne upošteva določil 14. člena tega odloka,
– če delovišče ponoči ali ob slabi vidljivosti ni predpisano označeno (15. člen tega odloka),
– če si ne pridobi soglasja za posege na javnih prometnih površinah (16. člen),
– če brez dovoljenja uporablja javne prometne površine za posebne namene (17., 18. in 19. člen),
– če brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem postavi neprometni znak ali transparent (20. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
26. člen
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje na kraju samem posameznik:
– če neopravičeno parkira na rezerviranih parkirnih prostorih (5. člen),
– če parkira vozilo na prepovedanih mestih iz 9. člena tega odloka,
– če ne plača parkirnine (7. in 8. člen).
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Uporabniki že postavljenih neprometnih znakov in transparentov in panojev na površinah iz 20. člena tega odloka so dolžni pridobiti dovoljenje iz drugega odstavka 20. člena tega odloka v dveh mesecih od začetka veljavnosti tega odloka. V primeru, da si tega dovoljenja v tem času ne pridobijo, odstrani pristojna inšpekcijska služba ali komunalni redar neprometni znak, transparent ali pano na stroške uporabnika.
28. člen
Uporabniki že postavljenih kioskov, gostinskih vrtov, prodajnih stojnic, panojev in podobnega (18. člen tega odloka) so dolžni pridobiti dovoljenje iz 18. člena v dveh mesecih od začetka veljavnosti tega odloka. V primeru, da v tem času dovoljenja ne pridobijo, se izvaja tretji odstavek 18. člena tega odloka.
29. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Idrija (Uradni list SRS, št. 7/81, 28/85, 24/87).
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 34711-3/95
Idrija, dne 21. decembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Idrija
Franci Jereb, dr. med. l. r.
