Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 25. 1. 1996 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupčinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92 in 58/95) in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupčinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94 in 58/95).

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na določitev pogojev za nadaljnje izkoriščanje in sprotno sanacijo peskokopa Soteska.

Območje širitve peskokopa Soteska se vriše v kartografski del dolgoročnega plana v M 1 : 25000 na tematskih topografskih kartah:
– zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev, list: Dolenjske Toplice 031-1-3
– zasnova kmetijstva, gozdarstva in rudnin, list: Dolenjske Toplice 031-1-3
– zasnova namenske rabe prostora občine Novo mesto - stanje leta 2000.

V točki 6.2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin, podtočki 6.2.5.1. Pridobivanje kamnitih agregatov se na koncu tretjega odstavka doda “Izdelali bomo tudi ureditveni načrt, ki bo določil pogoje nadaljnjega izkoriščanja in sprotne sanacije peskokopa Soteska .”

Poglavje 6.4. Načini urejanja prostora se v prvi tabeli, kjer so v srednjeročnem obdobju predvidene faze planskih aktivnosti po posameznih področjih dopolni tako, da se pod točko 1. Urejanje stavbnih zemljišč, v podtočki 1.2. Oskrbne in storitvene dejavnosti doda:

Krajevna skupnost       Naziv                  Vrsta PIN       Planska faza
---------------------------------------------------------------------------
Dolenjske Toplice       peskokop Soteska       UN              D

V poglavju 6.6. Kartografski del in programske zasnove se doda nova točka:

Peskokop Soteska leži ca. 700 m severno od regionalne ceste R333 (na odseku Soteska–Straža) in vasi Soteska ter ca. 200-250m od najbližjega objekta v vasi Soteska.
Na severni strani peskokopa se nahaja pot Drenje–Lipovec.
Območje urejanja obsega 14.49 ha in vključuje zemljišča s parcelnimi številkami: 828/181, 828/122 del, 828/183, 704 del, 706/3 del, 699/4, 699/5 del in 708 del vse k.o. Gorenje Polje.
Zaloge kamna znašajo okoli 814 000 mł v raščenem stanju, kar zadošča pri predvideni letni proizvodni 30 000 mł za dobo obratovanja 27 let.

Obstoječi peskokop v območju urejanja zavzema površino 3.315 ha, ostala zemljišča so v naravi gozd.
S predvidenim posegom se celotno območje namenja izkoriščanju dolomitnega kamna, ki se uporablja kot tehnični gradbeni kamen.

Glede na poseg na celotnem območju urejanja, je namenska raba površin podrejena funkciji dejavnosti kot sledi:

Pridobivalni prostor                                   78.750 m2
----------------------------------------------------------------
Obstoječi peskokop                                     33.150 m2
Predvideni peskokop                                    17.715 m2
Prometne površine                                       3.500 m2
Manipulacijske površine in deponije                    15.100 m2
Objekti                                                    85 m2
Gozdne površine                                         9.200 m2
----------------------------------------------------------------
Skupaj                                                 78.750 m2

4.1. Organizacija prometa
Celotno območje se navezuje na regionalno cesto R333 Soteska–Kostanjevica z dovozno cesto, ki je ca. 400 m asfaltna, zadnjih 300m pa makadamska, primerna za prevoz s tovornimi vozili. Križišče na R333 je potrebno rekonstruirati zaradi zagotavljanja prometne varnosti.
Dostop na etaže je po obstoječih poteh znotraj peskokopa, ki potekajo po vzhodnem in zahodnem robu pridobivalnega območja.
4.2. Zasnova komunalnega in energetskega omrežja
V peskokop je speljan vodovodni priključek iz vodovodnega omrežja iz vasi Soteska, objekti v peskokopu so priključeni tudi na električni NN vod in imajo telefonski priključek preko zračnega TT kabla. Kanalizacije ni, vendar so fekalne vode speljane iz objekta v triprekatno neprepustno greznico.
Meteorne vode je potrebno speljati v lovilec olj in peska oziroma v oba obstoječa naravna usedalnika ter preprečiti zasipavanje in onesnaženje dolinskega dela s peskom iz peskokopa.
Potrebno je zagotoviti stalno in kakovostno vzdrževanje obstoječe dovozne ceste in vseh delov cestišča (spodnji in zgornji ustroj, odvodnjavanje, brežine nasipov in ukopov) ter ostalih komunalnih naprav in okolice.
Potreb po povečanem električnem odjemu ni. Peskokop bo naprej deloval v okviru obstoječih kapacitet glede objektov in mehanizacije.

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje je podrejeno funkciji peskokopa in omejitvam, ki jih le-te narekujejo.
Obstoječi peskokop je razvit v sedmih osnovnih etažah visokih od 15-20 m. Skupaj z vmesnimi etažami je trenutno v peskokopu 11 etaž. V končni fazi je predvidenih 6 etaž, katerih končni naklon bo 60 stopinj, višina h=20 m, delovna širina pa cca 12 m. Vrh peskokopa bo dosegel maksimalno koto okoli 410 mnv, meja pridobivalnega območja pa je na koti 437 mnv.
Sanacija peskokopa bo potekala sprotno in bo trajala do končnega zaprtja peskokopa.
Z dokončno izdelavo zadnje vrhnje etaže, ki naj bi bila narejena predvidoma leta 1996, se bo pristopilo k urejanju degradiranega zemljišča na tej etaži. Sanacija se bo nadaljevala proti osnovni etaži, ki se bo sanirala kot zadnja. Hkrati s sanacijo se bo izvajala tudi ozelenitev etaž z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
Humus in jalovina se deponirata v območju peskokopa in se uporabljata pri sanaciji izkoriščenih delov peskokopa.
Vhod v območje peskokopa je opremljen z dvižno rampo in opozorilno tablo.

Peskokop se nahaja v območju krajinskega parka reke Krke in v bližini kulturnih spomenikov - cerkev Sv. Erazma in grad Soteska s Hudičevim turnom, zato je z naslednjimi varnostnimi ukrepi potrebno zaščitit prav to dediščino:
Zagotoviti je potrebno vse potrebne varnostne ukrepe pred in med miniranjem in omiliti spremljajoče negativne vplive na okolico skladno z navodili iz Rudarskega projekta št. 282/94-VM (Podjetje za vrtanje in miniranje, Ljubljana, april 1994), v nadaljevanju rudarski projekt.
Vsa minerska dela mora opravljati za to specializirana in pooblaščena organizacija (oseba) ter ob uporabi primerne tehnike.
Za zagotovitev varnosti pred razmetom se miniranje lahko izvaja le v skladu z določili rudarskega projekta in varnostnih razdalj: za ljudi 200 m, za objekte pa 150 m od območja miniranja.
Miniranje se ne sme izvajati več kot dvakrat tedensko. Povečanje zračnega tlaka pri tem ne sme presegati 2 milibara na razdalji 180 m.
Za zagotovitev varnosti proti potresom je pri miniranju potrebno uporabljati rudarski projekt in predpisano količino razstreliva na milisekundni interval. Postavljene vrednosti se morajo občasno preverjati s seizmičnimi meritvami in glede rezultatov meritev prilagajati količino razstreliva.
Vibracije na območju kulturnih spomenikov ne smejo presegati 5mm/s v rezultanti.
Za zagotovitev varnosti pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja ter varnosti pred toplotnimi učinki je potrebno izvajati miniranja v primernih vremenskih razmerah, pred izvajanjem teh del pa se mora okolica minskega polja očistiti in odstraniti vse vnetljive snovi.
Zaposleni v peskokopu morajo uporabljati sredstva za zaščito sluha, stroji in oprema pa morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa. Stalni hrup v najbljžjih naseljenih objektih ne sme presegati ravni 60db(A).
Vsi stroji in prostori, kjer se hranijo vnetljive snovi morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati in protipožarno opremo. Ravnati je potrebno v skladu s protipožarnim načrtom.
Potrebno je občasno kontrolirati emisijo prahu skladno z odlokom o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo puščati v zrak (emisija) - Uradni list SRS, št. 19/88. Najbolj idealno je, če zrak ne vsebuje več kot 120 mg prahu/mł.

Pri načrtovanju ureditve območja je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja obrambe in zaščite.

Realizacija posega se predvideva v dveh etapah.
V prvi etapi odpiranja se mora posegati v čimmanjšo tlorisno površino peskokopa in s tem zmanjšati negativen vpliv na okolje. Prav tako je pri vseh posegih potrebno upoštevati izkoriščanje iz obstoječih etaž, formiranje novih in sprotno sanacijo.
Predvidi se odkopna metoda z odrivanjem materiala z zgornjih na spodnje etaže, pri čemer naj se pri vsakem preboju na naslednjo spodnjo etažo zadrži minimalna širina etažnega platoja. Na ta način je izvedljiva tudi postopna sanacija peskokopa in ozelenitev od zgoraj navzdol. Z avtohtonim drevjem se zasadijo opuščene etaže, da se prepreči erozija po celotni strmini.
V drugi (končni) etapi sanacije se odstranijo objekti in naprave z osnovnega platoja in se celotno območje zasadi z avtohtono vegetacijo.

Območje ureditvenega načrta peskokopa Soteska se vriše v:
– kartografski del srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto, na tematskih topografskih kartah v M 1 : 25000 - Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo na listu Dolenjske Toplice 031-1-3.
– kartografsko dokumentacijo srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto v M 1 : 5000 na listih PKN Novo mesto 41 in 42.

Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.