Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet občine Tržič na seji dne 31. 1. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Tržič in v skladu s srednjeročnim planom občine Tržič ter upoštevanju določb odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto), ki jih je izdelal PKB Stavbenik Ljubljana, pod številko naloge 92-21.
2. člen
Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorsko ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega s poudarkom na revitalizacijskem procesu,
– merila in pogoje za urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav ter drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistema zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo narave in kulturne dediščine.
4. člen
Krajinskoekološka presoja po tem odloku je študija, ki vsebuje proučitev posledic posega v prostor in projekt sanacije razmer; izdelajo jo lahko le organizacije, ki so usposobljene za izdelavo takih študij. Krajinskoekološko presojo mora investitor predložiti le v primeru, če jo v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja zahteva upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve.
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti ves ali del obstoječega objekta.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja del območja urejanja po občinskem prostorskem planu z oznako 003-T3-4C-029 Tržič-mesto v k.o. Tržič. To je ožje območje starega mestnega jedra Tržiča, ki je razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, in zanj velja varstveni režim I. stopnje, ki določa: varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v neokrnjenosti in izvirnosti, dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja in območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe.
Meja ožjega območja starega mestnega jedra Tržiča poteka od začetne točke prečkanja tovarniškega kanala BPT Tržiške Bistrice po levem bregu Tržiške Bistrice do mostu pred kinom, obkroži stanovanjske objekte na Kurnikovi poti in Cerkveni ulici okrog stolne cerkve in staro pokopališče, se po Kosarski ulici vrača, prečka pred TOKOS Tržiško Bistrico, obide nogometno igrišče, zajema kompleks ob gradu in se nadaljuje proti severu za parcelnimi mejami hiš na Koroški cesti. Na razcepu Koroške ceste in Poti na pilarno se meja obrne proti zahodu do desnega brega Mošenika in se po desnem bregu Mošenika nadaljuje do “Dekliškega doma”, kjer preskoči na desni breg tovarniškega kanala BPT do začetne točke.
6. člen
Na območju ožjega mestnega jedra Tržiča se s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji ne urejata: del območja, po katerem poteka del trase obvoznice Tržiča (odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obvoznico Tržiča – Ur. list RS, št. 5/91) in območje, s katerim se na podlagi ureditvenega načrta ureja kulturni center v starem mestnem jedru (odlok o ureditvenem načrtu kulturnega centra v starem mestnem jedru – Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/88).
7. člen
Celotno območje ožjega mestnega jedra Tržiča je glede na dejavnosti v prostoru razdeljeno na posamezne prostorske enote, ki so poleg meje območja določene v grafičnem prikazu.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
Skupni pogoji veljajo za vse istovrstne prostorske enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega s poudarkom na revitalizacijskem procesu
1.1 Namembnost območja in prostorskih enot
8. člen
Celotno območje ožjega mestnega jedra Tržiča je namenjeno poselitvi.
V prostorski enoti za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti:
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja,
– primarne dejavnosti, kolikor gre za stare obstoječe kmetije, nove niso dopustne,
– obrtne dejavnosti.
V prostorski enoti za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in so ekološko primerne,
– poslovni prostori,
– storitvene dejavnosti,
– trgovina.
V prostorski enoti za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja, vendar le v obstoječih objektih, povečanje stanovanjskih površin ni dopustno,
– kvartarne dejavnosti,
– turizem,
– storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo.
V prostorski enoti za zelene parkovne površine (Z) so dopustne naslednje dejavnosti:
– rekreacija.
V prostorski enoti za pokopališče (PO) so dopustne naslednje dejavnosti:
– kultura in cerkev.
1.2. Pogoji glede vrste posegov v prostor
9. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne dopolnilne gradnje,
– gradnje novih pomožnih objektov na območju ožjega območja starega mestnega jedra niso dopustne,
– dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objekta, kolikor je nova dejavnost v skladu s spomeniško funkcijo območja,
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave zvez dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– dopustne postavitve začasnih objektov in naprav za prireditve,
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališča ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Postavitev kioskov in premičnih prikolic za prodajo ali gostinske storitve na območju ožjega območja starega mestnega jedra Tržiča ni dopustno.
1.3. Varstvo okolja
10. člen
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice na čiščenje, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
V prostorskih enotah, ki so namenjena poselitvi je za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami predhodno potrebno izdelati krajinskoekološko presojo.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav ter drugih posegov v prostor
11. člen
Urbanistično oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično zasnovo mesta, prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite objektov in varovanje značilnih pogledov na arhitekturne dominante.
V območjih varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Za vse gradbene posege v starem mestnem jedru Tržiča je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
12. člen
Dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave se morajo prilagoditi v legi in odmikih (gradbena črta) sosednjim objektom oz. “uličnem nizu”. Kolikor je glede na lego dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave možno pa je potrebno upoštevati z zakonom določene odmike od lokalnih cest, ki znaša 5 m od roba cestnega sveta in minimalni odmik od parcelne meje s soglasjem mejaša. Nadomestna gradnja v istih gabaritih kot porušeni obstoječi objekt je dopustna brez odmika od parcelne meje.
13. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit sosednjih objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe niza objektov.
14. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni dopustno.
15. člen
Etažnost objektov:
Objekti so lahko pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, trinadstropni, z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem.
Objekte je možno podkletiti.
16. člen
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Naklon strešin je 38 – 42 stopinj, kritina pa je opečni bobrovec. Pri obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši naklon strešine in pri nadstrešnicah lahka pločevinasta streha v temnih barvah, katero pa je potrebno sčasoma zamenjati z ustreznejšo konstrukcijo strehe pod pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Odbora za okolje in prostor občine Tržič.
Prosojna valovita kritina ni dopustna.
17. člen
Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Kritina je lahko bakrena.
18. člen
Dopustno je odpiranje strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta in ne smejo presegati višine osnovne strehe. Kot skrajna možnost osvetljevanja izkoriščenih podstrešij se izjemoma dovoljujejo strešna okna, ki pa se ne priporoča.
19. člen
Napušči streh morajo biti ometani ali betonski (polkrožni ali profilirani v skladu z arhitekturo).
Med objekti v vrsti morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine različne, morajo masivni zidovi segati do negorljive strešine. Če je nevarnost prenosa ognja z objekta na objekt, morajo biti okna opremljena s kovinskimi polkni.
20. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za dopolnilne in nadomestne gradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja.
Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
21. člen
Dostope v objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je treba urediti za funkcionalno ovirane ljudi.
22. člen
Ureditve vodotokov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oz. tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
23. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti ali zasaditi z grmovnicami. V primeru strmejših brežin je treba za zavarovanje uporabiti take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oblikovane.
24. člen
Ograje so lahko meja med parcelama s soglasjem mejaša oz. ograja okrog funkcionalnega zemljišča. Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel.
25. člen
Fasade:
Raziskave na fasadah kot osnova za prenovo, ki obsegajo sondiranje, fotodokumentacijo in meritve, se izvajajo za potrebe predstavitve najbolj reprezentativnega obdobja arhitekture. Instalacijski vodi naj bodo skriti pod ometi. Omarice instalacij naj bodo pokrite ali primerno obdelane.
Pri obnovi oken je potrebno ohraniti obstoječo razdelitev kril, pri pleskanju pa uporabiti belo barvo ali naravno (tudi temno lužena) barvo lesa. Ohraniti je potrebno stara kovinska polkna; plastični roloji in žaluzije pa niso dopustni (priporočljivi).
Omet je lahko izveden v skladu z barvno študijo fasad (ZVNKD Kranj 1977). Priporoča se gladek apneni omet zaradi trajnosti in možnosti pleskanja.
26. člen
Mestna oprema:
Napisi in reklame ne smejo biti moteče in jih je potrebno omejiti na izložbe. Le v izjemnih primerih, kjer je zaradi prometa ali oblike fasade to dopustno, je napis mogoče pritrditi na fasado. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Izveski naj bodo kovinski, oblikovani po vzoru starih kovanih izveskov in konzolno obešeni nad vhodom lokala.
Koši za smeti naj bodo kovinski in enostavno oblikovani. Lahko so stoječi ali pritrjeni na fasado na funkcionalnih mestih.
Oglasne table oz. panoji so lahko prostostoječi, ravni ali valjasti s streho. Lahko so pritrjeni na zidove, kolikor so ambientalno sprejemljivi in niso moteči.
Omarice za telefon in elektriko morajo biti čim manj moteče. Pobarvane morajo biti v barvi fasade.
Korita za rože morajo biti obešena tako, da ne pokrivajo kvalitetnih fasadnih detajlov.
Premične posode za cvetje je dopustno postaviti ob vhodih v mesto, vhodih v stavbe, ob cerkvah in spomenikih. Dopustne so posode okrogle ali kvadratne oblike (lesene, kamnite, glinene, betonske).
Dopustna je postavitev kamnitih klopi ali lesenih klopi s kamnitim podstavkom (betonski). Stojala za kolesa so lahko kovinska ali betonska (v barvi podstavka fasade pred katero stojijo).
Nadstrešnice in tende morajo biti najmanj 2,20 m nad pločnikom in so dopustne le izjemoma s soglasjem ZVNKD Kranj in Odbora za okolje in prostor občine Tržič, če ne zastirajo značilnih pogledov in ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Ulična razsvetljava naj se izvede po vzoru razsvetljave na Trgu svobode.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
27. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovano stavbno zemljišče in glede na posestne meje, omogočati pa mora gradnjo objekta.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno rabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za prostostoječe stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte, namenjene terciarnim in kvartarnim dejavnostim, se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na njihovo namembnost, lego, dostop in potrebne zunanje površine.
Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oz. deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali na javnih površinah.
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
28. člen
Prometno urejanje:
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
29. člen
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirane ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.
30. člen
Prehodi za pešce in vhodi v javne objekte morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
31. člen
Sistemi zvez:
Vsi objekti, ki so vključeni na javno telefonsko omrežje z nadzemnimi telefonskimi kabli (zračno) morajo biti izvedeni podometno, po notranji ali zunanji strani objektov, s tem, da je od kabelske omarice do telefonske naprave telefonska podometna instalacija last vsakega naročnika posebej.
Televizijske in satelitske antene ne smejo biti nameščene na vizualno izpostavljenih mestih, niti ne presegati višine slemena strehe.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
32. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo in po možnosti v sklopu ostalih objektov. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani, ravne strehe niso dopustne.
33. člen
Odvajanje odpadnih voda:
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oz. kasneje na novozgrajeno komunalno omrežje, povezano z biološko čistilno napravo. Čiste padavinske vode naj se prvenstveno odvajajo s ponikanjem v podtalje ali površinski odvodnik in le izjemoma, če ni druge možnosti, v kanalizacijsko omrežje za odpadne vode.
34. člen
Energetska oskrba:
Celotno napajalno mrežo na relaciji od glavne transformatorske postaje prek transformatorskih postaj napajalnih območij do uporabnika je potrebno kablirati.
Ogrevanje:
Na območju starega mestnega jedra Tržiča je dovoljeno uporabljati kot kurivo za individualna kurišča les, elektriko ali lahko kurilno olje. Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka je priporočljivo v prihodnosti zgraditi sistem toplovodnega ogrevanja iz skupne kotlarne oz. pričeti s plinifikacijo.
35. člen
Pri urejanju MHE mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta vode v strugo zagotoviti tolikšen pretok vode, ki ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.
Strojnica mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38 – 42 stopinj. Strojnica mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih del. Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine. Odvečni vkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na brežinah.
V lokacijskem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.
36. člen
Sončnih kolektorjev ni dopustno postavljati nad ali na objekte kulturne dediščine.
37. člen
Odstranjevanje odpadkov:
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.
6. Pogoji za varstvo voda
38. člen
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti 10 m varovalni obvodni pas za Tržiško Bistrico in Mošenik in 5 m varovalni pas za pritoke, merjeno od vrha brežine na obe strani vodotoka.
Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti soglasje pristojne vodne uprave in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
39. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni. Za vse posege na objektih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti dovoljenje in strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kakor tudi soglasje Odbora za okolje in prostor občine Tržič.
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR
40. člen
Za obstoječe objekte obrata PUR in podjetja TIKO v centru Tržiča so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije pa le v primerih, da gre za izboljšavo tehnologije v smislu varovanja bivalnega okolja. Nadomestna gradnja ali sprememba namembnosti naštetih objektov je dopustna le v primeru selitve sedanje proizvodnje na drugo lokacijo izven območja ožjega mestnega jedra Tržiča.
41. člen
Pri adaptaciji objektov za Virjem in Kosarski ulici naj se naklon strešine korigira na 40 – 45 stopinj in zamenja obstoječa kritina z bobrovcem. Zaključek strehe naj bo izveden v obliki čopa.
V. KONČNE DOLOČBE
42. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Uradu za prostor in okolje občine Tržič, na Oddelku za okolje in prostor Upravne enote Tržič in v Krajevni skupnosti Tržič – mesto.
43. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352 – 2/94 – 3
Tržič, dne 31. januarja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l. r.
