Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o osnovni šoli (ZOsn)
Razglašam zakon o osnovni šoli (ZOsn), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. februarja 1996.
Št. 001-22-22/96
Ljubljana, dne 22. februarja 1996.
Z A K O N
O OSNOVNI ŠOLI (ZOsn)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.
2. člen
(cilji izobraževanja)
Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:
– zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu,
– vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika,
– razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku,
– vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
– razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
– vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
– vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
– doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja,
– pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje z družbenim in naravnim okoljem in razvijanje kritične moči razsojanja,
– razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije,
– seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov,
– omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
– razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in
– oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.
3. člen
(trajanje)
Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let.
Z vstopom v 1. razred osnovne šole otrok pridobi sta- tus učenca.
Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča deveti razred.
Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.
4. člen
(izpolnitev osnovnošolske obveznosti)
Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), morajo zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost.
5. člen
(pravica do izbire oblik izobraževanja)
Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu.
6. člen
(učni jezik)
Učni jezik v osnovni šoli je slovenski.
Učni jezik v osnovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih osnovnih šolah pa slovenski in madžarski.
V osnovnih šolah na območjih, kjer prebivajo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se učenci v šolah s slovenskim učnim jezikom obvezno učijo italijanski jezik, učenci v šolah z italijanskim učnim jezikom pa obvezno slovenski jezik.
7. člen
(varstvo pravic manjšin)
Varstvo posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja ureja zakon.
8. člen
(dopolnilno izobraževanje)
Za otroke slovenskih izseljencev in zdomcev se v državah, kjer prebivajo, v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk maternega jezika in kulture.
Za otroke slovenskih državljanov, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk njihovega maternega jezika in kulture, lahko pa se dodatno organizira tudi pouk slovenskega jezika.
9. člen
(pravice romske skupnosti)
Osnovnošolsko izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
10. člen
(tuji državljani)
Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Za otroke iz prejšnjega odstavka se organizira pouk maternega jezika in kulture v skladu z mednarodnimi pogodbami.
11. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otrokom s posebnimi potrebami morajo biti zagotovljeni ustrezni pogoji za njihovo vzgojo in izobraževanje.
Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci.
Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v prilagojene izobraževalne programe ali v posebne programe vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do individualiziranih programov vzgoje in izobraževanja.
Osnovna šola mora za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotoviti strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov.
12. člen
(izobraževanje učencev s posebnimi potrebami)
Učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izobražujejo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
Izobraževanje učencev z učnimi težavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
Izobraževanje posebej nadarjenih učencev se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
13. člen
(zdravstveno varstvo učencev)
Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.
II. PROGRAM IN ORGANIZACIJA DELA V OSNOVNI ŠOLI
1. Program osnovnošolskega izobraževanja
14. člen
(program osnovne šole)
Program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program (v nadaljnjem besedilu: program osnovne šole).
15. člen
(obvezni program)
Obvezni program obsega obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti.
16. člen
(obvezni predmeti)
Osnovna šola mora za vse učence izvajati pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenskega jezika in italijanskega ali madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, tujega jezika, zgodovine, zemljepisa, etike in družbe, matematike, kemije, biologije, fizike, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, športne vzgoje, tehnične vzgoje in gospodinjstva.
Obvezni predmeti se lahko povezujejo in združujejo v predmetna področja.
17. člen
(izbirni predmeti)
Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa.
Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike.
Učenec mora med izbirnimi predmeti izbrati tri predmete, od tega največ dva predmeta iz posameznega sklopa.
18. člen
(prilagojeni programi)
Za učence s posebnimi potrebami se lahko obvezni in izbirni predmeti določijo s prilagojenimi izobraževalnimi programi ali posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
19. člen
(oddelčna skupnost)
Pri urah oddelčne skupnosti učenci skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja, povezana z delom in življenjem učencev.
20. člen
(razširjeni program)
Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk in interesne dejavnosti ter šolo v naravi.
21. člen
(podaljšano bivanje)
Osnovna šola organizira podaljšano bivanje za učence od prvega do šestega razreda.
Za učence iz prvega odstavka 12. člena tega zakona lahko šola organizira podaljšano bivanje tudi od sedmega do devetega razreda, če je tako določeno z odločbo o usmeritvi.
V času podaljšanega bivanja se učenci učijo, opravljajo domače naloge in druge obveznosti in sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih dejavnostih.
22. člen
(jutranje varstvo)
Osnovna šola organizira jutranje varstvo učencev prvega razreda.
23. člen
(dodatni pouk)
Dodatni pouk se organizira za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja.
24. člen
(dopolnilni pouk)
Dopolnilni pouk se organizira za učence, ki potrebujejo pomoč pri učenju.
25. člen
(interesne dejavnosti)
Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.
26. člen
(prostovoljnost razširjenega programa za učence)
V podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, ki jih organizira osnovna šola, jutranje varstvo in šolo v naravi, se učenci vključujejo prostovoljno.
27. člen
(druge dejavnosti)
Osnovna šola lahko organizira tudi druge dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.
28. člen
(zasebne šole)
Zasebna šola določi program osnovne šole v skladu s svojimi akti.
Zasebna osnovna šola mora izvajati pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenskega jezika in italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika, zgodovine, etike in družbe, športne vzgoje, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Zasebne šole, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.), lahko oblikujejo program osnovne šole ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena v skladu s temi načeli tako, da zagotovijo minimalna znanja, ki omogočajo zaključitev osnovnošolskega izobraževanja.
2. Predmetnik in učni načrt
29. člen
(predmetnik in učni načrt)
S predmetnikom se določijo letno in tedensko število ur pouka posameznih predmetov oziroma predmetnih področij, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta.
Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih.
30. člen
(zasebne šole)
Program zasebne osnovne šole mora pri predmetih iz drugega odstavka 28. člena tega zakona zagotavljati učencem doseganje vsaj enakovrednega izobrazbenega standarda, kot ga zagotavlja program javne osnovne šole.
3. Načrtovanje dela v osnovni šoli
31. člen
(letni delovni načrt)
Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.
Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu.
32. člen
(predstavitev šole)
Osnovna šola mora učencem in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti učencev, značilnosti programa in organizacijo dela šole.
Obvezne dele publikacije določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. Organizacija osnovnošolskega izobraževanja
33. člen
(vzgojno-izobraževalna obdobja)
Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja (v nadaljnjem besedilu: obdobja).
Prvo obdobje traja od 1. do 3. razreda.
Drugo obdobje traja od 4. do 6. razreda.
Tretje obdobje traja od 7. do 9. razreda.
S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami vzgojno-izobraževalna obdobja lahko določijo tudi drugače.
34. člen
(šolsko leto)
Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta.
Šolsko leto se deli na ocenjevalna obdobja.
Pouk v šolskem letu traja največ 38 tednov po 5 dni v tednu.
Izjemoma lahko pouk v posameznem tednu traja 6 dni, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu.
35. člen
(tedenska obveznost učencev)
Tedenska obveznost učencev po obveznem programu v prvem obdobju je lahko največ 22 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka.
Ura pouka traja praviloma 45 minut.
36. člen
(šolski koledar)
Razporeditev pouka, pouka proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu določi minister s šolskim koledarjem.
37. člen
(razredi, oddelki, učne skupine)
Osnovna šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, v oddelkih in učnih skupinah.
Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta.
Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke.
Izjemoma so zaradi majhnega števila učenci dveh ali več razredov lahko razporejeni v en kombiniran oddelek.
Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka po razredih in oddelkih – majhne osnovne šole, osnovne šole v zdravstvenih organizacijah in podobno, osnovna šola organizira individualno ali skupinsko vzgojno-izobraževalno delo z učenci.
Učenci enega ali več razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v učne skupine.
Standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister.
38. člen
(izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela)
Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci.
Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci.
V prvem obdobju osnovne šole poučuje učitelj razrednega pouka.
V prvem razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, lahko pa tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj predšolskih otrok poučuje polovico ur pouka.
Pri pouku vzgojnih predmetov lahko z učiteljem razrednega pouka sodeluje tudi učitelj predmetnega pouka.
V drugem obdobju poučuje:
– v 4. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot dva predmeta,
– v 5. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot tri predmete in
– v 6. razredu učitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka.
V tretjem obdobju osnovne šole poučujejo učitelji predmetnega pouka.
V oddelku, v katerega so vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko poleg učitelja sodeluje strokovni delavec s specialno pedagoško izobrazbo.
V oddelkih podaljšanega bivanja izvajajo vzgojno-izobraževalno delo učitelji razrednega in predmetnega pouka, vzgojitelji predšolskih otrok, defektologi, pedagogi, psihologi in socialni pedagogi.
S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami lahko določi tudi drugačno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.
39. člen
(zasebne šole)
Določbe 33., 36., 37. in 38. člena, razen določbe osmega odstavka 38. člena tega zakona, niso obvezne za zasebne šole.
5. Organizacija pouka
40. člen
(nivojski pouk)
V 1., 2. in 3. razredu učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija).
V 4., 5., 6. in 7. razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk, pri čemer se lahko nivojski pouk organizira le pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku, in sicer največ v obsegu ene četrtine ur namenjenih tem predmetom (fleksibilna diferenciacija).
Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pouk pa poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti.
V 8. in 9. razredu pri slovenskem jeziku, matematiki in pri tujem jeziku poteka nivojski pouk (zunanja diferenciacija)
Učenci se razporedijo po ravneh zahtevnosti ob koncu 7. razreda.
Podrobnejše pogoje za organizacijo nivojskega pouka predpiše minister.
41. člen
(prehajanje med nivoji)
Učenec lahko ob zaključku ocenjevalnih obdobij po posvetovanju s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo spremeni raven zahtevnosti.
V 9. razredu učenec lahko spremeni raven zahtevnosti na podlagi ocen.
42. člen
(prilagojeni programi)
Nivojski pouk in prehajanje med nivoji se za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe, lahko določi s temi programi.
Določbe 40. in 41. člena tega zakona se ne uporabljajo za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja.
43. člen
(zasebne šole)
Določbe 40. in 41. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.
III. VPIS
44. člen
(vpis)
Osnovna šola vpisuje otroke v prvi razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.
45. člen
(pogoji za vpis)
Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let.
Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
46. člen
(ugotavljanje pripravljenosti)
Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo.
Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno.
Pripravljenost otroka za vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj.
O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka.
Na odločitev komisije iz tretjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
47. člen
(odložitev šolanja)
Učencu se med šolskim letom v prvem razredu lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto.
O odložitvi šolanja odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, psiholog, pedagog, vzgojitelj ali učitelj.
Na odločitev komisije iz prejšnjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
48. člen
(šolski okoliš)
Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu, pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša.
Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih je javna ali zasebna šola s koncesijo dolžna vpisati v prvi razred, si šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolska uprava. Šolska uprava si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz registra stalnega prebivalstva in razvida začasnega prebivališča.
Med šolanjem lahko učenec prestopi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša.
Če učenec želi prestopiti iz zasebne šole v javno šolo, ga je javna šola v šolskem okolišu, v katerem učenec stalno prebiva, dolžna sprejeti.
Določbe prvega odstavka tega člena niso obvezne za zasebne osnovne šole.
49. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno prebiva, razen če ta šola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomočno odločbo o usmeritvi, ki jo izda pristojna šolska uprava, določena druga ustrezna osnovna šola.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
50. člen
(obiskovanje pouka)
Učenec ima pravico obiskovati pouk in se udeleževati dejavnosti, ki jih organizira osnovna šola.
Učenec mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole.
51. člen
(vzporedno izobraževanje, perspektivni športniki)
Učencem, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe in perspektivnim športnikom se lahko prilagodi opravljanje obveznosti na način, ki ga določi minister.
52. člen
(oprostitev)
Učenec je iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.
53. člen
(izostanki)
Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka.
Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu.
Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.
54. člen
(prešolanje)
Učenec osnovne šole ne more biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen.
Če je iz učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša.
Če šola ne more zagotoviti prešolanja učenca, o tem odloči komisija, ki jo imenuje minister.
Komisija si mora pred odločitvijo o prešolanju učenca obvezno pridobiti mnenje staršev in ravnatelja osnovne šole, v katero naj bi se učenec prešolal.
Odločitev komisije je dokončna.
Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi.
55. člen
(podaljšanje statusa učenca)
Učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še 2 leti in tako obdrži status učenca.
Če učenec iz prvega odstavka tega člena z neprimernim odnosom ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da učenec ne sme več obiskovati osnovne šole.
Učenec iz prvega odstavka tega člena obdrži status učenca tudi, če nadaljuje šolanje kot odrasel.
56. člen
(brezplačen prevoz)
Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.
Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.
O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo.
Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi.
Če učencu ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih.
Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo.
57. člen
(prehrana)
Osnovna šola za vse učence organizira vsaj en obrok hrane dnevno.
58. člen
(pohvale in nagrade)
Učence, ki se odlikujejo s svojim znanjem ali drugim delom, osnovna šola pohvali oziroma nagradi.
59. člen
(izvršilni predpis o pravicah in dolžnostih učencev)
Pravice in dolžnosti učencev, postopek uveljavljanja pravic, nagrajevanje in izrekanje ukrepov za kršitve podrobneje določi minister.
60. člen
(zasebne šole)
Določbi 58. in 59. člena tega zakona nista obvezni za zasebne šole.
V. PREVERJANJE, OCENJEVANJE IN NAPREDOVANJE UČENCEV
1. Preverjanje in ocenjevanje
61. člen
(načini ocenjevanja)
Znanje učencev se v osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno.
V prvem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje opisno.
V drugem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje številčno in opisno.
V tretjem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje številčno.
62. člen
(obveščenost o oceni)
Učitelj omogoči učencu sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.
Učenec mora biti seznanjen z oceno.
63. člen
(obveščanje o uspehu)
Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu učenca.
V prvem razredu osnovne šole je obvestilo o učnem uspehu učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno.
Med šolskim letom dobijo starši obvestila o uspehu učenca. Ob zaključku razreda dobijo učenci spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete in ocena splošnega uspeha.
64. člen
(preverjanje znanja ob koncu obdobij)
Ob koncu obdobij se znanje učencev obvezno preverja z nacionalnimi preizkusi znanja, s katerimi se preverjajo minimalni standardi znanja učencev.
Ob koncu prvega obdobja se preverja znanje učencev iz slovenskega jezika in matematike.
Ob koncu drugega obdobja se preverja znanje učencev iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.
Znanje učencev ob koncu prvega in drugega obdobja po standardiziranem postopku preverja osnovna šola sama. Rezultati preverjanja znanja so dodatna informacija o doseženem znanju učencev.
Ob koncu tretjega obdobja šola po standardiziranem postopku v sodelovanju z zunanjimi ocenjevalci preverja znanje učencev iz slovenskega jezika, matematike, tujega jezika in iz dveh obveznih predmetov (v nadaljnjem besedilu: zaključno preverjanje znanja).
Dva obvezna predmeta, od katerih je eden naravoslovni, drugi pa družboslovni, izbere učenec.
Ne glede na določbe drugega, tretjega in petega odstavka tega člena se znanje učencev na narodno mešanih območjih preverja:
– ob koncu prvega obdobja iz slovenskega ali italijanskega oziroma madžarskega jezika in matematike,
– ob koncu drugega obdobja iz slovenskega ali italijanskega oziroma madžarskega jezika, matematike in tujega jezika in
– ob koncu tretjega obdobja iz slovenskega ali italijanskega oziroma madžarskega jezika, matematike, tujega jezika in iz dveh obveznih predmetov.
Drugi in tretji odstavek tega člena nista obvezna za zasebne šole, ki izvajajo programe osnovne šole po posebnih pedagoških načelih.
65. člen
(namen preverjanja)
Rezultati preverjanja znanja ob koncu obdobij se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon.
66. člen
(organizacija preverjanja znanja)
Nacionalne preizkuse znanja pripravi Državni izpitni center.
67. člen
(prilagojeni programi)
S prilagojenimi izobraževalnimi programi in posebnim programom vzgoje in izobraževanja se lahko drugače določi način ocenjevanja ter preverjanje znanja ob koncu obdobij.
2. Ugovor na oceno
68. člen
(ugovor na oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu ali pri zaključnem preverjanju znanja nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma obvestila o doseženih ocenah na zaključnem preverjanju znanja pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Ocena komisije je dokončna.
Če komisija ugotovi, da je pri ocenjevanju na zaključnem preverjanju znanja prišlo do pisne ali računske napake oziroma napake v metodologiji ocenjevanja, se postopek ocenjevanja ponovi. Ocena komisije je dokončna.
3. Napredovanje iz razreda v razred
69. člen
(napredovanje)
Učenci napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši.
70. člen
(popravni izpit)
Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu.
Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo večkrat, najmanj štirikrat v šolskem letu.
Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.
71. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Določbi 69. in 70. člena tega zakona ne veljata za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe ali v posebni program vzgoje in izobraževanja, če je tako določeno s temi programi.
72. člen
(uspešno dokončanje devetega razreda)
Učenec uspešno konča deveti razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in uspešno opravi zaključno preverjanje znanja.
Če prilagojeni izobraževalni program ne določa zaključnega preverjanja znanja, učenci uspešno končajo izobraževanje po teh programih, če imajo pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda.
Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, uspešno končajo izobraževanje na način kot je določeno s tem programom.
73. člen
(uspešno opravljeno zaključno preverjanje znanja)
Učenec uspešno opravi zaključno preverjanje znanja, če je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov, iz katerih opravlja zaključno preverjanje znanja.
Učenec, ki je pri enem izmed predmetov, iz katerih opravlja zaključno preverjanje znanja, dosegel najmanj 80 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno pri tem predmetu, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če:
– ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in je vsaj pri enem izmed obveznih ali izbirnih predmetov na koncu devetega razreda dosegel najmanj oceno dobro ali
– je pri ostalih predmetih, iz katerih je opravil zaključno preverjanje znanja, pozitivno ocenjen in je vsaj pri enem izmed teh predmetov dosegel najmanj oceno dobro.
Učenec, ki je pri dveh izmed predmetov, iz katerih opravlja zaključno preverjanje znanja, dosegel najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno pri teh predmetih, je pri teh predmetih pozitivno ocenjen, če:
– ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in je vsaj pri dveh izmed obveznih ali izbirnih predmetov na koncu devetega razreda dosegel najmanj oceno dobro ali
– je pri ostalih predmetih, iz katerih je opravil zaključno preverjanje znanja, pozitivno ocenjen in je vsaj pri dveh izmed teh predmetov dosegel najmanj oceno dobro.
Osnovna šola učenca obvesti o doseženih ocenah pri zaključnem preverjanju znanja.
Osnovna šola o doseženih ocenah učenca na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena obvesti gimnazije in druge splošne srednje šole, če to zahtevajo kot pogoj za vpis.
74. člen
(ponovno zaključno preverjanje znanja)
Učenci imajo pravico do ponovnega zaključnega preverjanja znanja.
75. člen
(deseto leto izobraževanja)
Učenci, ki niso uspešno opravili zaključnega preverjanja znanja, se lahko pred ponovnim zaključnim preverjanjem znanja vključijo v deseto leto izobraževanja, ki ga organizira osnovna šola sama ali v sodelovanju z drugimi osnovnimi šolami.
V deseto leto izobraževanja se lahko vključijo tudi učenci, ki želijo izboljšati uspeh pri zaključnem preverjanju znanja.
V izobraževanje po prejšnjem odstavku se lahko vključijo tudi učenci, ki uspešno končajo osnovnošolsko izobraževanje po programih, ki se izvajajo po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.).
76. člen
(izpit)
Učenci, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo obiskovati pouka, lahko do konca šolskega leta opravljajo izpite iz posameznih predmetov.
O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča ravnatelj.
77. člen
(izpitna komisija)
Popravni izpit in razredni izpit opravlja učenec pred izpitno komisijo.
78. člen
(oprostitev)
Učenec, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje.
79. člen
(hitrejše napredovanje)
Učencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v učenju, mora osnovna šola na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe omogočiti, da prej kot v devetih letih končajo osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost.
O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
80. člen
(izvršilni predpis o ocenjevanju in napredovanju učencev)
Podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev iz razreda v razred izda minister.
81. člen
(zasebne šole)
Določbe 61. do 63. člena, 69. in 70. člena ter 76. do 80. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.
VI. SPRIČEVALA
82. člen
(spričevalo)
Osnovna šola izda učencu spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina.
Učencem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se ob koncu šolskega leta izda potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih.
83. člen
(vsebina spričeval)
Osnovna šola izda učencem od 1. do 3. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 4. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami.
84. člen
(zaključno spričevalo)
Osnovna šola izda učencem, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, zaključna spričevala.
V zaključno spričevalo se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda; ocene pri predmetih, iz katerih je bilo opravljeno zaključno preverjanje znanja, pa so v enakovrednem deležu sestavljene iz ocene predmeta v 9. razredu in ocene, dosežene pri zaključnem preverjanju znanja.
Učencem, ki so končali prilagojene izobraževalne programe iz drugega odstavka 72. člena, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda.
Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zaključno potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z opisno oceno dosežkov učenca.
85. člen
(potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti)
Učencu, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost, ni pa končal osnovnošolskega izobraževanja, osnovna šola izda potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti.
86. člen
(izvršilni predpis o šolski dokumentaciji)
Vsebino in obliko spričeval in drugih listin predpiše minister.
87. člen
(potrdilo, izdano v upravnem postopku)
V primerih, ko je spričevalo izgubljeno ali uničeno in ni ohranjen arhiv osnovne šole, ministrstvo, pristojno za šol- stvo, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku izda potrdilo, da je učenec obiskoval osnovno šolo.
VII. IZOBRAŽEVANJE NA DOMU
88. člen
(pravica do izobraževanja na domu)
Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu.
89. člen
(uveljavitev pravice do izobraževanja na domu)
Starši morajo najmanj tri mesece pred pričetkom šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo, v kateri je otrok vpisan.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: javno veljavni program, po katerem bo otrok opravljal osnovnošolsko izobraževanje na domu, ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e).
Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.
90. člen
(preverjanje znanja)
Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole.
Učenec mora opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Preverjanje znanja se opravlja ob koncu vsakega šolskega leta. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.
Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverjanje, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja, določi s temi programi.
V prvih treh razredih se preverja znanje iz maternega jezika in matematike.
Od četrtega do šestega razreda se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in prvega tujega jezika.
Od sedmega do devetega razreda se preverja znanje iz predmetov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.
Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred pričetkom naslednjega šolskega leta.
Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.
91. člen
(preverjanje znanja ob koncu obdobij)
Za preverjanje znanja ob koncu obdobij se uporablja določba 64. člena tega zakona.
Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih in po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se za preverjanje znanja ob koncu obdobij uporablja določba 67. člena tega zakona.
92. člen
(spričevalo o izobraževanju na domu)
Osnovna šola, na katero je učenec vpisan, izda učencu spričevalo o izobraževanju na domu. Spričevalo o izobraževanju na domu je javna listina.
Pri izdajanju spričeval o izobraževanju na domu se uporabljajo določbe od 83. do 87. člena tega zakona.
Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se pri izdajanju spričeval uporabljajo določbe drugega odstavka 82. člena tega zakona ter tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona.
VIII. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
93. člen
(izobraževanje odraslih)
Osnovnošolsko izobraževanje odraslih se izvaja po programu osnovne šole za odrasle.
Kot odrasli se lahko izobražujejo tisti, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja.
Izobraževanje odraslih se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da se prilagodijo organizacija, preverjanje, ocenjevanje, napredovanje in časovna razporeditev pouka.
Glede drugih pogojev za izvajanje osnovnega izobraževanja odraslih se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
IX. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
94. člen
(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)
Osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
95. člen
(vrsta zbirk podatkov)
Osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših,
2. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah,
3. zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev,
4. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.
Zbirka podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka obsega:
– podatke o učencu: ime in priimek, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem in
– podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli.
Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alinee prejšnjega odstavka še podatke o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah.
Zbirka podatkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alinee drugega odstavka tega člena še podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca, ki se nanašajo na: telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju.
Osebni podatki iz 3. točke prvega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki učencev.
Zbirka podatkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena še:
– družinsko in socialno anamnezo,
– razvojno anamnezo,
– diagnostične postopke,
– postopke strokovne pomoči in
– strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij domov, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebni podatki iz 4. točke se zbirajo v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delavci so podatke iz 4. točke dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
Evidenca šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolska uprava v skladu z drugim odstavkom 48. člena tega zakona, obsega:
– podatke o otroku: ime in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, ter
– podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča.
96. člen
(način zbiranja podatkov)
Osnovna šola zbira podatke iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena neposredno od posameznikov, na katere se podatki nanašajo.
97. člen
(namen in uporaba zbirk podatkov)
Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz 95. člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.
98. člen
(shranjevanje zbirk podatkov)
Zbirke podatkov o učencu, napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hranijo trajno, ostali podatki iz zbirk podatkov, ki jih vodi osnovna šola, pa se hranijo eno leto po zaključku šolanja učenca.
99. člen
(izvršilni predpis)
Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov, o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe in druge postopke in ukrepe zavarovanja podatkov predpiše minister.
X. NADZOR
100. člen
(nadzor)
Nadzor nad zakonitostjo dela osnovne šole in nadzor nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v skladu z zakonom o šolski inšpekciji.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
101. člen
(odgovorna oseba)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba osnovne šole, če:
– ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela v obsegu, ki ga določa predmetnik in učni načrt (29. in 30. člen tega zakona),
– ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela po letnem delovnem načrtu (31. člen tega zakona),
– za učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z odločbo o usmeritvi,
– v nasprotju s tem zakonom odkloni vpis otroka iz svojega šolskega okoliša oziroma če odkloni vpis otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, kot je določeno v odločbi o usmeritvi (48. in 49. člen tega zakona) ali
– ne vodi predpisanih zbirk podatkov (95. člen tega zakona).
102. člen
(starši)
Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev se za prekršek kaznujejo starši, če:
– ne vpišejo otroka v osnovno šolo v skladu s 45. in 49. členom tega zakona, oziroma ne vpišejo otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v skladu z odločbo o usmeritvi v program ali
– ne zagotovijo otroku izpolnitve osnovnošolske obveznosti (4. člen tega zakona).
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
103. člen
(izpopolnjevanje znanja)
Učitelji, ki bodo poučevali v prvem razredu osnovne šole in so si pridobili ustrezno izobrazbo po študijskih programih, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, morajo na podlagi posebnega programa za izpopolnjevanje izkazati znanje, potrebno za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu.
Če ni ustreznega visokošolskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka, določi program za pridobitev znanja, potrebnega za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu, minister po predhodnem mnenju Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Vključevanje v program za izpopolnjevanje se prične zagotavljati v okviru nenehnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
104. člen
(predmetnik in učni načrt)
Predmetnik in učni načrt v skladu s tem zakonom določi pristojni organ najkasneje do 1. 9. 1997.
105. člen
(postopno izvajanje programa)
Izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu se uvaja postopoma.
V šolskih letih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se lahko uvede na osnovnih šolah, ki imajo dovolj prijavljenih učencev in izpolnjujejo kadrovske, prostorske in druge pogoje in imajo za izvajanje programa dovoljenje ministra.
Pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in izdaje dovoljenja določi minister najkasneje do 1. 9. 1997.
Do začetka šolskega leta 2001/2002 morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja po tem zakonu na vseh osnovnih šolah v državi.
106. člen
(prostovoljen vpis)
Starši lahko vpišejo otroke, ki bodo v koledarskih letih 1998, 1999 in 2000 dopolnili 6 let, v 1. razred osnovne šole po tem zakonu prostovoljno.
Starši lahko vpišejo otroka po prejšnjem odstavku v skladu s 48. členom tega zakona.
107. člen
(izvajanje pouka za učence 6. razreda)
V šolskih letih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se začne izvajati pouk po programu osnovne šole v skladu s tem zakonom za vse učence 6. razreda na šolah, ki imajo dovoljenje ministra in soglasje staršev.
V šolskem letu 2001/2002 se prične izvajati program iz prejšnjega odstavka za vse učence v državi, ki so vpisani v 6. razred osnovne šole.
108. člen
(zaključno preverjanje znanja)
Za učence iz drugega odstavka 105. člena tega zakona se na koncu 5. razreda opravi preverjanje znanja v skladu s tretjim odstavkom 64. člena tega zakona.
Učenci, ki so pričeli obiskovati 1. razred osnovne šole najkasneje v šolskem letu 1995/1996, opravljajo zaključno preverjanje znanja v skladu s tem zakonom prostovoljno.
Učenci, ki bodo pričeli obiskovati 1. razred v šolskem letu 1996/1997, obvezno opravljajo zaključno preverjanje znanja v skladu s tem zakonom.
109. člen
(izpolnitev osnovnošolske obveznosti)
Kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, jo je izpolnil tudi v skladu s tem zakonom.
110. člen
(podzakonski predpisi)
Podzakonske predpise po tem zakonu sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavni izvršilni predpisi, razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
– pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/80, 24/81, 24/83, 36/85, 36/86 in Uradni list RS, št. 22/90, 24/91-I in 36/93),
– pravilnik o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 1/82 in 38/89),
– pravilnik o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 16/82, 7/87 in Uradni list RS, št. 44/92),
– pravilnik o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 34/84 in 36/84),
– pravilnik o stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah in osnovnih šolah (Uradni list SRS, št. 20/80),
– sklep o sprejemu smernic za delo osnovnih šol in učnih načrtov za pouk fakultativnih predmetov (Uradni list SRS, št. 35/82) in
– sklep o delu programa življenja in dela osnovne šole (Uradni list SRS, št. 18/83).
111. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86 in Uradni list RS, št. 12/91-I) razen določb, ki so vezane na izvajanje programa življenja in dela osnovne šole in se uporabljajo za učence, ki se v ta program vpisujejo do šolskega leta 2001/2002 in prenehajo veljati, ko ti učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje oziroma izpolnijo osnovnošolsko obveznost.
112. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-02/90-1/10
Ljubljana, dne 14. februarja 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
