Na podlagi druge alinee prvega ostavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o gimnazijah (ZGim)
Razglašam zakon o gimnazijah (ZGim), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. februarja 1996.
Št. 001-22-23/96
Ljubljana, dne 22. februarja 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O GIMNAZIJAH (ZGim)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki omogoča po opravljeni maturi nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.
Strokovne gimnazije izvajajo poleg splošnih tudi strokovne izbirne maturitetne predmete.
2. člen
(cilji)
Splošna in strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:
– na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,
– razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
– posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,
– vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,
– razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
– vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
– razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
– vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
– razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
– vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
– razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
– razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in
– omogoča izbiro poklica.
3. člen
(javno veljavna izobrazba)
V gimnaziji se z opravljeno maturo pridobi srednja izobrazba.
4. člen
(matura)
Matura se opravlja po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije oziroma po končanem maturitetnem tečaju v skladu z zakonom o maturi.
Gimnazije lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izvajajo mednarodno maturo, ki je enakovredna maturi po tem zakonu.
5. člen
(trajanje izobraževanja)
Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.
6. člen
(maturitetni tečaj)
Gimnazije izvajajo maturitetni tečaj kot poseben program priprave na maturo.
Maturitetni tečaj traja največ eno leto.
Program, organizacija in izvedba maturitetnega tečaja se prilagodijo kandidatom tako, da se upošteva njihovo predhodno znanje.
7. člen
(status)
Za izvajanje izobraževalnega programa gimnazije se organizira vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda.
8. člen
(učni jezik)
Učni jezik v gimnazijah je slovenski.
Učni jezik v gimnazijah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih gimnazijah pa slovenski in madžarski.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se dijaki v gimnazijah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, dijaki v gimnazijah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.
S posebnim predpisom, ki ga izda minister, se lahko del posameznega predmeta zaradi mednarodnih izmenjav ali priprav na mednarodno maturo dodatno izvaja tudi v tujem jeziku.
9. člen
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja v gimnazijah pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti.
V skladu z meddržavnimi pogodbami minister za vsako šolsko leto določi število vpisnih mest za tuje državljane, ki se po načelu vzajemnosti izobražujejo v gimnazijah.
10. člen
(izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami)
Vzgoja in izobraževanje posebno nadarjenih, slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih dijakov, gibalno oviranih dijakov, dijakov z govornimi motnjami in dolgotrajno bolnih dijakov ter dijakov z motnjami vedenja in osebnosti (v nadaljnjem besedilu: dijaki s posebnimi potrebami) se v gimnazijah organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.
II. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVALNEGA DELA
1. Pogoji za vpis
11. člen
(vpis)
V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.
Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vpis lahko določijo:
– znanje iz klasičnih oziroma tujih jezikov, ki so izbirni predmeti osnovnošolskega izobraževanja in
– preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.
12. člen
(vpis v maturitetni tečaj)
V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije in je prekinil izobraževanje najmanj za eno leto.
V maturitetni tečaj se lahko vpiše tudi, kdor ni končal šole iz prejšnjega odstavka, je pa zaključil osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije.
13. člen
(razpis za vpis)
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, na predlog šol objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik in v maturitetni tečaj vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta. K obsegu vpisa si morajo šole pridobiti soglasje ministra.
14. člen
(omejitev vpisa)
Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik in v maturitetni tečaj, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.
Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.
15. člen
(merila za izbiro)
Merila za izbiro kandidatov se določijo z izobraževalnim programom.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v tretjem obdobju osnovnošolskega izobraževanja, za vpis v maturitetni tečaj pa učni uspehi v predhodnem izobraževanju.
16. člen
(podzakonski predpis)
Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa predpiše minister.
2. Dijaki
17. člen
(status dijaka)
Kdor se vpiše v gimnazijo oziroma v maturitetni tečaj, je dijak.
18. člen
(vzporedno izobraževanje)
Dijak ima pravico, da se hkrati izobražuje v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih.
Če se dijak izobražuje v več šolah, šole z dogovorom določijo, kako dijak izpolnjuje svoje obveznosti na posamezni šoli.
Dijakom, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se lahko prilagodi opravljanje obveznosti iz izobraževalnega programa na način, ki ga določi minister.
19. člen
(hitrejše napredovanje)
Učiteljski zbor šole lahko dijaku omogoči, da v krajšem času, kot je določeno z izobraževalnim programom, z izpiti opravi obveznosti iz izobraževalnega programa.
20. člen
(ponavljanje)
Dijak, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.
Dijak zaključnega letnika, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz tega letnika, lahko manjkajoče obveznosti opravi tudi z opravljanjem izpitov.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima dijak pravico večkrat obiskovati isti letnik, če zaradi staršev- stva, vojaških obveznosti, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, motenj v razvoju ali zaradi bolezni in drugih opravičljivih razlogov ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa.
21. člen
(pogojno napredovanje)
Ravnatelj šole lahko odloči, da dijak, ki zaradi bolezni ali drugih opravičljivih razlogov iz tretjega odstavka 20. člena ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa, napreduje v naslednji letnik in mu določi pogoje, ki jih mora izpolniti.
22. člen
(prenehanje statusa dijaka)
Status dijaka preneha:
– za dijaka zaključnega letnika 30 dni po izteku šolskega leta,
– če se med izobraževanjem ne vpiše v naslednji letnik v predpisanih rokih,
– če se izpiše,
– če je bil izključen in
– če je sklenil delovno razmerje ali je pridobil status zasebnika ali samostojnega podjetnika.
23. člen
(podaljšanje statusa dijaka)
Dijakom vzporednega izobraževanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki ne napredujejo ali ne končajo izobraževanja iz opravičenih razlogov, se status dijaka lahko podaljša, vendar največ za dve leti.
O tem odloči ravnatelj šole.
24. člen
(prekinitev izobraževanja)
Dijaku, ki je za več kot dve leti prekinil izobraževanje, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje izobraževanja, če se je izobraževalni program bistveno spremenil.
25. člen
(prestop)
Dijak ima med izobraževanjem pravico prestopiti v drugo šolo. Ravnatelj šole, v katero želi dijak prestopiti, določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko nadaljeval izobraževanje, in roke, v katerih mora te obveznosti izpolniti.
Pred odločitvijo si mora ravnatelj pridobiti mnenje učiteljskega zbora.
26. člen
(pohvale in nagrade)
Šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom.
27. člen
(ukrepi za kršitev)
Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti se po določbah tega zakona in splošnih aktih šole dijaku lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi: opomin, ukor in izključitev iz šole.
Izključitev iz šole se lahko izreče za najtežje kršitve dolžnosti oziroma za ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti, vendar največ za dve leti.
Podrobnejše določbe o dolžnostih dijakov, o postopku in načinu izrekanja ukrepov in o šolskem redu predpiše minister.
28. člen
(sodno varstvo)
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa šole o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka se lahko sproži upravni spor.
29. člen
(bivanje v dijaškem domu)
Kdor ima status dijaka in izpolnjuje druge predpisane pogoje, ima pravico bivanja v dijaškem domu.
Pogoje in merila ter postopek sprejema v dijaški dom določi minister.
30. člen
(odrasli)
Kdor je zaposlen ali ima status brezposelnega ali mu preneha status dijaka ali je starejši od 18 let, se lahko izobražuje kot odrasli, tako da se mu prilagodijo organizacija in trajanje izobraževanja, preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje in časovna razporeditev pouka.
Za osebe, ki se izobražujejo kot odrasli, se glede statusa, pravic in dolžnosti ter vodenja dokumentacije in evidenc uporablja zakon, ki ureja izobraževanje odraslih.
31. člen
(skupnost dijakov)
Dijaki gimnazije lahko organizirajo skupnost dijakov. Skupnost deluje na ravni šole in v oddelkih.
Skupnost dijakov vodi odbor, v katerem so predstavniki vseh oddelčnih skupnosti.
Način dela skupnosti in njenih organov določajo pravila skupnosti.
Skupnost dijakov organizira obšolsko življenje in delo in obravnava vprašanja, povezana z vzgojno-izobraževalnim delom in upravljanjem, ter daje organom šole svoje predloge.
Dijaki gimnazij se lahko povezujejo v združenje gimnazijcev.
32. člen
(prehrana)
Gimnazija za vse dijake organizira vsaj en obrok hrane dnevno.
3. Obseg in organizacija izobraževalnega dela
33. člen
(obremenitev)
Organizirano izobraževalno delo obsega:
– pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje,
– obvezne izbirne vsebine,
– strokovne ekskurzije,
– praktični pouk in druge oblike praktičnega dela,
– pripravo seminarskih nalog in
– druge oblike samostojnega ali skupinskega dela.
Pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in obveznih izbirnih vsebin po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko.
34. člen
(šolsko leto)
Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto.
Organizirano izobraževalno delo za dijake traja največ 38 tednov v šolskem letu.
Razporeditev pouka, pouka proste dneve ter trajanje in razporeditev šolskih počitnic določi minister s šolskim koledarjem.
35. člen
(letni delovni načrt)
Izobraževalno delo v gimnaziji se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:
– obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku,
– načrt vpisa,
– razporeditev dijakov v oddelke in skupine,
– roke za opravljanje izpitov,
– strokovno izobraževanje strokovnih delavcev,
– sodelovanje z drugimi šolami, dijaškimi domovi, raziskovalnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami ter
– druge naloge.
Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta.
Šola lahko v letnem delovnem načrtu za dijake, ki to želijo, v soglasju z njihovimi starši organizira izobraževalno delo, ki ni sestavina predmetnika.
Šola mora dijakom in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti dijakov ter značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole.
Obvezne dele publikacije iz prejšnjega odstavka določi minister.
Šola vodi šolsko kroniko.
36. člen
(prilagajanje izvajanja izobraževalnih programov)
Šola posebej nadarjenim dijakom in drugim dijakom s posebnimi potrebami prilagodi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa.
Šola tem dijakom v skladu z normativi in standardi zagotavlja dodatno pomoč, organizira oddelke z manjšim številom dijakov in jim zagotavlja uporabo potrebne dodatne opreme in učnega gradiva.
4. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje
37. člen
(preverjanje in ocenjevanje)
S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost dijakov pri doseganju standardov znanj, določenih s katalogi, oziroma izpolnjevanje obveznosti, določenih z izobraževalnim programom.
38. člen
(načini)
Znanje se preverja in ocenjuje pri posameznih predmetih oziroma drugih sestavinah izobraževalnega programa, in sicer pisno, ustno ali pri izpitu, z vajami, seminarskimi nalogami oziroma z izdelki, nastopi in na druge načine.
Učitelj dijakom omogoči sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.
Dijak mora biti z oceno pri ustnem preverjanju znanja seznanjen takoj, ocenjeno pisno nalogo pa je treba dijaku vrniti na vpogled.
Ob koncu pouka v šolskem letu se oceni tudi doseženi splošni učni uspeh.
39. člen
(napredovanje)
Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti, ki jih določa izobraževalni program.
Kdor je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov, ima pravico opravljati popravne izpite.
40. člen
(pravica do ugovora)
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predloži ravnatelju šole ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu.
Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli.
Ocena komisije je dokončna.
41. člen
(podzakonski predpisi o ocenjevanju, evidencah, spričevalih)
Podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja, obliko in vsebino dokumentacije o preverjanju in ocenjevanju znanja ter obliko in vsebino javnih listin o končanem izobraževanju predpiše minister.
III. ZBIRANJE IN VARSTVO DIJAKOVIH OSEBNIH PODATKOV
42. člen
(seznami evidenc z osebnimi podatki)
Gimnazije vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov:
1. evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
2. evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah,
3. osebni list, ki se vodi za vsakega dijaka od vpisa do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
4. matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa,
5. evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih,
6. zapisnike sej šolske maturitetne komisije,
7. zapisnike o maturi,
8. poročilo o maturi,
9. zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno,
10. evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba,
11. evidenco odraslih, ki se izobražujejo, in evidenco odraslih, ki opravljajo izpite,
12. evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
13. evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.
Dijaški domovi vodijo evidenco in dokumentacijo iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena in podatke o premoženjskem stanju za tiste dijake, ki pri plačilu oskrbnine uveljavljajo olajšavo.
Evidence iz 1. do 4., 6. do 9. ter 11. do 13. točke prvega odstavka tega člena obsegajo: ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče in predhodno pridobljeno izobrazbo.
Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obsega še: podatke o splošnem učnem uspehu, o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju izobraževanja.
Evidenca podatkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še podatke o: gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih dijaka, ki se nanašajo na telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko zbirajo s soglasjem dijaka.
Evidenca iz 10. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še:
– družinsko in socialno anamnezo,
– razvojno anamnezo,
– diagnostične postopke,
– postopke strokovne pomoči,
– strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebne podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena lahko svetovalna služba zbira v soglasju z dijakom, starši oziroma skrbniki dijakov. Če je dijak v družini ogrožen in ga je treba zavarovati, zadostuje soglasje dijaka.
Svetovalni delavci so dolžni podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
Podrobnejše določbe o načinu zbiranja podatkov in vodenju evidenc in dokumentacije iz tega člena določi minister.
43. člen
(uporaba evidenc)
Osebni podatki dijakov iz evidenc iz prejšnjega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe gimnazij, ministrstva, pristojnega za šolstvo, v drugih primerih pa le v skladu s posebnimi predpisi.
Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta dijaka ni razvidna.
44. člen
(shranjevanje evidenc)
Evidence iz 42. člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
45. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo dijaku.
IV. NADZOR
46. člen
(nadzor)
Zakonitost dela in izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti gimnazij nadzoruje šolska inšpekcija v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(postopnost uvajanja)
Izobraževalni programi po tem zakonu se postopno uvajajo tako, da bodo uvedeni najkasneje v šolskem letu 1998/99 za vse, ki se bodo vpisali v prvi letnik.
Ne glede na določbe drugega odstavka 15. člena tega zakona se do uveljavitve tretjega obdobja v osnovni šoli pri izbiri kandidatov upošteva učni uspeh v šestem, sedmem in osmem razredu.
48. člen
(nadaljevanje izobraževanja)
Dijaki, ki so se v programe srednjega izobraževanja vpisali do dneva uveljavitve tega zakona, imajo pravico nadaljevati in končati izobraževanje po teh programih, vendar najpozneje v roku, določenem za njihovo izvedbo, podaljšanem za dve leti.
49. člen
(dokončanje izobraževanja)
Dijaki, ki se bodo vpisali v gimnazijo po uveljavitvi tega zakona, vendar pred uvedbo novih izobraževalnih programov, se izobražujejo in končajo izobraževanje v skladu s pogoji, ki so določeni v tem zakonu, vendar najpozneje v roku, določenem za izvedbo vzgojno-izobraževalnega programa, podaljšanem za dve leti.
Dijaki iz prvega in tretjega odstavka 20. člena tega zakona in dijaki iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja po dosedanjih predpisih, pa zaradi postopnega uvajanja izobraževalnih programov po tem zakonu ne morejo ponavljati letnika po dosedanjih programih, nadaljujejo in končajo izobraževanje po novih izobraževalnih programih v skladu s tem zakonom. Dijaki imajo v tem primeru pravico ponavljati letnik po ustreznem novem programu.
50. člen
(podzakonski predpisi)
Minister sprejme podzakonske predpise na podlagi tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, razen če so v nasprotju s tem zakonom.
Pravilnik o maturi (Uradni list RS, št. 50/93, 52/94, 20/95 in 77/95) se uporablja do uveljavitve zakona o maturi.
51. člen
(uskladitev aktov o ustanovitvi)
Akte o ustanovitvi gimnazij je treba uskladiti s tem zakonom najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
52. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-03/94-2/3
Ljubljana, dne 14. februarja 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.