Na podlagi 87. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96) in 24. člena zakona o vladi (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja minister za finance

S tem navodilom se predpisujejo:
– možnost dogovarjanja predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo uporabniki proračuna in načini zavarovanja predplačil, skladno z 9. členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96) (v nadaljevanju: ZIPro);
– roki plačil za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, skladno z 9. členom ZIPro;
– obveščanje Ministrstva za finance o danih posojilih, skladno z 58. členom ZIPro;
– načini in postopki poročanja uporabnikov, za katere računovodstva ne vodi Ministrstvo za finance, skladno s 63. členom ZIPro;
– vrste in roki za vključitev prihodkov in odhodkov v bilanco prihodkov in odhodkov proračuna in proračunskih uporabnikov, izkazovanje poslovnih dogodkov iz naslova odplačevanja posojil ter vsebina računovodskih izkazov in poročil, skladno s 64. členom ZIPro;
– vodenje analitičnih evidenc državnega premoženja, skladno s 65. členom ZIPro.

1. Uporabnik mora pridobiti soglasje Ministrstva za finance za vsako predvideno predplačilo, ne glede na višino pogodbenega zneska.
2. Uporabnik lahko dogovarja predplačilo največ do višine 25% pogodbenega zneska.
Kot predplačilo se šteje tudi znesek, potreben za odprtje akreditiva, ki ga odpira uporabnik ali komisionar za potrebe uporabnika.
3. Uporabnik lahko dogovarja predplačila samo v naslednjih primerih:
– za določene storitve, ki se opravljajo vse leto; predplačilo se lahko izvede kvartalno ali polletno, vendar takrat, ko je najmanj polovica posamezne storitve že opravljena;
– za določene pravne posle iz 41. člena ZIPro, ko se predmet pogodbe izdela ali opravi storitev posebej po naročilu za uporabnika.
Kot predplačilo po tem navodilu se ne štejejo tista izplačila iz proračuna, ki se izvršijo pred dobavo blaga ali storitve, in so urejena s posebnim predpisom.
4. Ministrstvo za finance izda pisno soglasje za dogovarjanje predplačila.
5. Uporabniki morajo predplačilo zavarovati z ustreznim instrumentom zavarovanja. Kot ustrezni instrument zavarovanja se po tem navodilu šteje:
– brezpogojna bančna garancija, plačljiva na prvi poziv, po vzorcu, ki je priloga št. 1 tega navodila,
– poroštvena izjava poslovne banke, po vzorcu, ki je priloga št. 2 tega navodila,
– menica z avalom poslovne banke.
6. Poroštvena izjava poslovne banke se uporabi v primerih, ko vrednost predplačila ni višja od 50,000.000 tolarjev, ne glede na trajanje.
Menica z avalom poslovne banke se uporabi v primerih, ko vrednost predplačila ni višja od 1,000.000 tolarjev in je rok izvedbe pogodbene obveznosti krajši od treh mesecev.
V vseh ostalih primerih morajo uporabniki zahtevati zavarovanje predplačila z bančno garancijo.
Vsa navedena zavarovanja predplačil morajo prejemniki predplačil urediti na svoje stroške.
7. V pogodbi med prejemnikom predplačila in uporabnikom se določi rok, do katerega mora prejemnik predplačila predložiti instrument zavarovanja uporabniku, s tem, da rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme uporabnik od prejemnika predplačila ustrezno zavarovanje.
Dokler uporabnik ne prejme ustreznega zavarovanja predplačila, ne sme nakazati predplačila.
Uporabnik mora dogovoriti rok trajanja instrumenta zavarovanja predplačila, ki poteče najmanj 10 dni po izpolnitvi pogodbene obveznosti.
8. V primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti mora prejemnik predplačila povrniti celotni znesek predplačila, ki se obrestuje po obrestni meri, ki je enaka zamudni obrestni meri. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.
9. Uporabnik mora izdati nalog za vnovčitev instrumenta zavarovanja naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu za zavarovanje predplačila ne poteče rok veljavnosti.

1. Uporabnik mora pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati plačilne roke, ki so najmanj 20 in največ 90 dni od dneva izstavitve računa.
2. Za poravnavo obveznosti, ki imajo naravo materialnih stroškov, morajo uporabniki dogovoriti najmanj 20-dnevni rok plačila.
Za poravnavo obveznosti iz naslova investicij, ki jih uporabnik prevzema in plačuje po posameznih situacijah, mora uporabnik dogovoriti najmanj 60-dnevni rok plačila.
Za poravnavo vseh ostalih obveznosti morajo uporabniki dogovoriti najmanj 30-dnevni rok plačila, razen če ni drugače urejeno s posebnim predpisom.
Če je na izstavljenem računu zapisan krajši rok plačila kot je dogovorjen s pogodbo, ga uporabnik poravna v roku, ki je določen s pogodbo.

1. Finančno-računovodske službe uporabnikov, za katere ne vodi računovodstva Ministrstvo za finance, obveščajo Ministrstvo za finance o vseh sklenjenih pogodbah o dajanju posojil. Pri tem morajo navesti:
– zakonsko podlago za posojilo,
– proračunsko postavko,
– koristnika posojila,
– znesek posojila,
– pogoje posojila in
– anuitetni načrt.

1. Uporabniki proračuna, za katere računovodstva ne vodi Ministrsvo za finance, vodijo računovodske knjige in sestavljajo periodična ter letna poročila na podlagi zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 42/90 in 61/90 ter Uradni list RS, št. 42/90, 30/93 in 92/93), pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodični obračun in zaključni račun ter podatkih in o dokumentaciji, ki se pošiljajo skupaj s periodičnim obračunom in zaključnim računom za organe DPS (Uradni list SFRJ, št. 42/77 in 34/81), pravilnika o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za organe DPS (Uradni list SFRJ, št. 42/77, 11/85 in 17/87) ter uredbe o kontnem planu in bilancah za organe DPS (Uradni list SFRJ, št. 32/77 in 13/87).
Uporabniki morajo v skladu s 15. členom zakona o računovodstvu imeti pravilnik o knjigovodstvu s poudarkom na obveznostih in odgovornostih oseb, ki sprožajo poslovne spremembe (finančne transakcije in druge poslovne dogodke) ter obveznosti in odgovornosti za sestavo in posredovanje knjigovodskih listin. Prav tako morajo imeti pravilnik o popisu sredstev, terjatev in obveznosti v skladu s 35. členom zakona o računovodstvu.
2. Uporabniki iz predhodne točke predložijo Ministrstvu za finance:
– pravilnik o knjigovodstvu in pravilnik o popisu sredstev, terjatev in obveznosti najkasneje v roku 30 dni po objavi tega navodila;
– do 10. v mesecu za pretekli mesec pregled porabe sredstev po proračunskih postavkah, s tem da navedejo naziv proračunske postavke, s proračunom odobren znesek, znesek kumulativno porabljenih sredstev od 1. januarja tekočega leta dalje, znesek porabljenih sredstev v tekočem mesecu in stanje neporabljenih sredstve proračunske postavke na zadnji dan v mesecu;
– do 10. v mesecu za pretekli mesec izpis stanja odprtih terjatev in obveznosti po posameznih postavkah na zadnji dan v mesecu.

1. Med prihodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsa sredstva, ki so bila vplačana in razporejena na račune proračuna do 31. decembra tekočega leta.
Med prihodke tekočega leta se vključujejo tudi prihodki, preneseni iz preteklega leta, ter sredstva iz najetih dolgoročnih posojil in neodplačanih kratkoročnih posojil, ki so bila črpana do 31. decembra tekočega leta.
2. Med odhodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsi izdatki oziroma izplačila iz proračuna do 31. decembra tekočega leta.
Med odhodke tekočega leta se vključujejo tudi odplačila glavnic dolgoročnih posojil do 31. decembra tekočega leta.

3. Med prihodke proračunskih uporabnikov se vključujejo vsi prihodki, ki so bili do 31. decembra tekočega leta vplačani na račun proračunskega uporabnika za tekoče leto.
4. Med odhodke proračunskih uporabnikov tekočega leta se vključujejo vsi odhodki, ki se nanašajo na prevzete in nastale obveznosti, v skladu s proračunom za tekoče leto.

5. Nematerialne in materialne naložbe se odpisujejo praviloma v breme sklada osnovnih sredstev. Odpisujejo se lahko tudi v breme prihodkov kot strošek amortizacije, če so sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije zagotovljena v proračunu, ali če se v skladu s predpisom zagotavljajo iz drugih virov.
6. Odpis nematerialnih in materialnih naložb je reden ali izreden.
Reden odpis osnovnih sredstev se opravlja po stopnjah, določenih z uredbo o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami (Uradni list SFRJ, št. 21/89 in 5/90). Amortizacijske stopnje, ki niso določene v uredbi iz prejšnjega stavka, se določijo na podlagi podatkov ali ocene o predvideni življenjski dobi osnovnega sredstva.
Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično z uporabo proporcialne metode.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja osnovnega sredstva, trajne izločitve osnovnega sredstva iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna osnovna sredstva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe osnovnega sredstva, ki je bila upoštevana za izračun amortizacijske stopnje.
7. Redni odpis se ne opravlja za naslednja osnovna sredstva:
a) zemljišča in gozdove kot naravna bogastva, ki se ne izrabijo;
b) vlaganja v pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb do začetka uporabe (izkoriščanja) oziroma do roka, določenega z investicijskim načrtom za začetek uporabe;
c) predujme za pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb, za katere se opravljata popravek vrednosti in odpis kot za druge terjatve;
č) gradbene objekte in stvari, ki so v skladu z zakonom razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike (razen, če se ti objekti ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti, na podlagi katerih se pridobivajo prihodki) oziroma so muzejska vrednost ali likovno, kiparsko, filmsko in drugo umetniško delo;
d) lokalne zemljate ali makadamske ceste ter objekte, ki so njihov sestavni del;
e) gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo Slovenske vojske ter gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo, ki so na podlagi posebnih predpisov rezerva za obrambo oziroma za opravljanje funkcij javne in državne varnosti;
f) spodnji ustroj železniških in drugih prog, cest, letališč, ulic, trgov, parkov in drugih zazidanih javnih površin.

8. Nabavna vrednost in popravek vrednosti osnovnih sredstev se revalorizirata s stopnjo rasti cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov. Revalorizirana nabavna vrednost osnovnega sredstva ne sme biti višja od tržne cene novega istovrstnega osnovnega sredstva.
Če se odpisujejo osnovna sredstva v breme prihodkov kot strošek amortizacije, se tudi stroški amortizacije revalorizirajo.
Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev in amortizacije se poveča sklad osnovnih sredstev.
Kapitalske naložbe v organizacije, ki vodijo poslovne knjige v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, se revalorizirajo na podlagi indeksa cen na drobno. Za učinek revalorizacije kapitalskih naložb se poveča lastni vir, oblikovan za te naložbe.
Če je s predpisom ali pogodbo določena revalorizacija terjatev, finančnih naložb ali obveznosti, se revalorizacija obravnava kot obrestovanje.
Za druga sredstva in vire sredstev se revalorizacija ne opravlja.

9. Odplačevanje posojil, ki so zajeta v okviru računa financiranja, pripadajoče obresti in stroški ter plačana jamstva, ki so izkazana v postavkah Ministrstva za finance, potekajo preko žiro računa proračuna. Poslovni dogodki v zvezi z najemanjem in odplačevanjem teh posojil ter poslovni dogodki v zvezi s plačili in vračili plačanih jamstev se izkazujejo v knjigovodstvu proračuna.
Odplačevanje posojil, ki so zajeta v okviru računa financiranja in izkazana v postavkah drugih proračunskih uporabnikov, poteka preko žiro računov teh uporabnikov. Poslovni dogodki v zvezi z najemanjem in odplačevanjem teh posojil se izkazujejo v knjigovodstvu teh proračunskih uporabnikov.

10. Proračun in proračunski uporabniki vodijo poslovne knjige ter sestavljajo računovodske izkaze v skladu z določbami odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter njihovem izkazovanju (Uradni list RS, št. 15/91-I in 5/92) in v skladu z določbami uredbe o kontnem planu in bilancah za organe družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 32/77 in 13/87).
11. Proračunski uporabniki, za katere ne vodi računovodstva Ministrstvo za finance, pošljejo Ministrstvu za finance polletni obračun za tekoče leto (bilanca prihodkov in odhodkov med letom za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta) do 15. julija tekočega leta ter do 15. februarja naslednjega leta letni obračun za tekoče leto (bilanca prihodkov in odhodkov in Bilanca stanja) s pojasnili k bilančnim postavkam, ki odstopajo od postavk, določenih s proračunom. Letnemu obračunu je potrebno predložiti pregled obveznosti po posameznih proračunskih namenih, ki se nanašajo na tekoče leto, pa niso bile poravnane iz prihodkov tekočega leta. V ta pregled se zajamejo tudi obračunane plače za december tekočega leta.

1. Uporabniki izkažejo podatke za sestavo premoženjske bilance Republike Slovenije na podlagi bilanc stanja v skladu z odredbo o načinu sestavljanja premoženjskih bilanc republike in občin (Uradni list RS, št. 1/93 in 45/94).

1. Pri vodenju poslovnih knjig se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90 in Uradni list RS, št. 42/90), če ni drugače določeno z zakonom o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 23/92, 30/92, 52/92, 7/93 in 43/93), ZIPro ter predpisi, izdanimi na podlagi določb teh dveh zakonov.
2. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.