Na podlagi 78. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) izdaja minister za obrambo v soglasju z ministrom za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se urejajo načini, postopki in metode dela pri odkrivanju, zavarovanju, odstranjevanju, prevozu in uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi), ki niso predmet kaznivega dejanja ali prekrška, odrejajo varnostni ukrepi, evidence o najdenih in uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih in financiranje varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
2. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva po tem pravilniku so:
1. eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivno snov, kot so artilerijska zrna, topovske granate, protipehotne mine, protitankovske mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za iniciranje in detonatorji;
2. posamezni deli sredstev, navedenih v prejšnji točki, kot so telesa, vžigalniki ter eksplozivna polnjenja;
3. sredstva za povzročanje požarov kot so zažigalni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so namenjeni za povzročanje požarov;
4. sredstva za signalizacijo, za osvetljevanje in zadimljenje, pirotehnični izdelki in druga podobna sredstva, razen protitočnih raket;
5. eksplozivni materiali kot so smodnik in razstreliva;
6. strupena bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe.
Mesto za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: poligon) po tem pravilniku je mesto, ki omogoča varno uničenje neeksplodiranih ubojnih sredstev z izpolnjevanjem varnostnih in ekoloških pogojev.
3. člen
Ta pravilnik se nanaša na neeksplodirana ubojna sredstva, ki so praviloma ostala na ozemlju Republike Slovenije kot posledica vojaških aktivnosti.
1. Načrtovanje in izvajanje varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
4. člen
Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se izvaja na podlagi načrta izvajanja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki ga pripravi poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi sredstvi. Načrt potrdi pristojni poveljnik Civilne zaščite, za enote Slovenske vojske pa poveljnik enote, ki izvaja aktivnosti z bojnimi sredstvi.
Načrt o izvajanju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi mora vsebovati:
1. dokumente o obveščanju;
– shemo obveščanja ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev;
2. dokumente o mobilizaciji;
– zbirko podatkov o pripadnikih enote;
– zbirko podatkov o opremi enote;
– zbirko podatkov o zdravniških pregledih, življenjskem zavarovanju in pogodbe o delu pripadnikov enote;
– navodilo za aktiviranje dela ali celotne enote ter njena zbirališča;
3. dokumente o vodenju aktivnosti zaščite in reševanja;
– seznam vodij intervencij ob posameznih primerih;
– seznam odgovornih oseb za izvedbo varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
– navodilo za izdelavo poročila o opravljeni nalogi;
4. navodilo o uporabi sredstev zvez;
5. dokumente o zaščitnih ukrepih;
– navodilo o izvajanju varnostnih ukrepov;
– navodilo o skladiščenju, prevozu in uničenju minsko-eksplozivnih sredstev;
– načrt za ravnanje ob izrednih dogodkih;
– načrt sodelovanja s policijo pri pripravi načrta ureditve prometa in evakuacije.
Z načrtom varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi mora biti seznanjen pristojni regijski center za obveščanje.
5. člen
Poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pripravi za posamezne zahtevnejše naloge, ki niso zajete v načrtu iz prejšnjega člena, celovit elaborat o izvajanju del in vodenju, ki ga potrdi pristojni poveljnik Civilne zaščite, za enote Slovenske vojske pa poveljnik enote, ki izvaja aktivnosti z bojnimi sredstvi.
Elaborat o izvajanju del in vodenju akcije mora vsebovati:
1. namen akcije;
2. seznam pripadnikov enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in formacijo delovnih skupin;
3. dokumentacijo o zdravniških pregledih, življenjskem zavarovanju in pogodbe o delu pripadnikov enote (priloga elaborata);
4. namenski program usposabljanja pripadnikov enote;
5. navodilo pripadnikom enote;
6. navodilo o izvajanju varnostnih ukrepov;
7. dnevni razpored dela;
8. navodilo za izdelavo operativnega načrta za izvajanje pregledov, razminiranje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev;
9. navodilo za izdelavo dnevnega in končnega poročila o opravljenih nalogah;
10. navodilo o skladiščenju, prevozu in uničenju neeksplodiranih ubojnih sredstev;
11. navodilo o uporabi sredstev zvez;
12. načrt za ravnanje ob izrednih dogodkih;
13. podatke o območijh, ki so predvidena za pregled, razminiranje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
6. člen
Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi po tem pravilniku izvajajo enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi), za potrebe Slovenske vojske pa pripadniki Slovenske vojske s pooblastilom ministra za obrambo (v nadaljnem besedilu: minister) po 9. členu tega pravilnika.
Ob večjih akcijah varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se lahko za pomoč enotam Civilne zaščite uporabijo pripadniki Slovenske vojske, ki imajo pooblastilo ministra v skladu s tem pravilnikom.
7. člen
Delo enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi organizira in vodi poveljnik enote, ki v skladu s predpisi odreja načine, postopke in metode dela, določa potrebno število pooblaščenih pripadnikov in drugih oseb, potrebnih za izvajanje nalog, določa posebne varstvene ukrepe, sodeluje s pristojnimi organi ter odgovarja za varnost ljudi in premoženja pri samem delu in prevozu.
Delo enote na terenu vodi poveljnik enote kot vodja intervencije. Ob odsotnosti poveljnika enote je vodja intervencije pripadnik enote v skladu z načrtom izvajanja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
2. Usposabljanje, pravice in dolžnosti pripadnikov enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
8. člen
Usposabljanje pripadnikov enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi organizira in izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava).
9. člen
Naloge varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi smejo izvajati le pripadniki enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki imajo pooblastilo ministra.
Pooblastilo izda minister tistim pripadnikom enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi kot tudi pripadnikom Slovenske vojske, ki so uspešno opravili predpisani zdravniški pregled, uvajalno in temeljno usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni pripadniki).
Pooblastilo velja eno leto in se podaljša za naslednje leto po uspešno opravljenem predpisanem zdravniškem pregledu in letnem dopolnilnem usposabljanju.
Pooblastilo se pripadniku lahko odvzame, če:
– brez upravičenega razloga odkloni delo;
– ne dela v skladu s pravili in s tem ogroža varnost ljudi in materialnih dobrin.
10. člen
Poveljnik enote sme dovoliti sodelovanje pri izvajanju nalog varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi tudi pripadnikom enote brez pooblastila pod nadzorom poobla- ščenega pripadnika, vendar samo pri pomožnih delih, kjer se ne dela z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
11. člen
Pri izvajanju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v miru lahko sodelujejo le pripadniki enote, ki so za ta namen zavarovani in imajo z ustanoviteljem enote sklenjeno pogodbo o delu.
Pri delu morajo pripadniki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uporabljati predpisano osebno zaščitno opremo.
Pooblaščenim pripadnikom enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ni dovoljeno opravljanje del varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi po naročilu drugih fizičnih in pravnih oseb ter uporaba opreme enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi brez pisnega dovoljenja uprave.
3. Prijava o najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev
12. člen
Najdba oziroma odkritje neeksplodiranih ubojnih sredstev se sporoči regijskemu centru za obveščanje. Če prijavo prejme policija ali Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, jo morata takoj posredovati regijskemu centru za obveščanje.
Regijski center za obveščanje mora o tem na predpisan način obvestiti pripadnike enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in pristojno policijsko postajo. Regijski center za obveščanje o prijavi najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva sestavi zapisnik z naslednjimi podatki:
1. ime, priimek, naslov prijavitelja;
2. opis mesta, kjer je bilo neeksplodirano ubojno sred- stvo najdeno;
3. okvirna količina odkritih neeksplodiranih ubojnih sredstev;
4. navedba in opis ukrepov, ki so bili izvedeni za varnost ljudi in premoženja.
V Slovenski vojski se o najdbi, uničenju ali drugih postopkih z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi poroča na predpisan način po liniji poveljevanja.
II. ODKRIVANJE, ZAVAROVANJE, ODSTRANJEVANJE, PREVOZ, SKLADIŠČENJE IN UNIČEVANJE NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SREDSTEV
1. Odkrivanje in zavarovanje
13. člen
Če obstaja sum, da se na določenem zemljišču, na katerem se bodo izvajajala gradbena ali druga dela, nahajajo neeksplodirana ubojna sredstva, lahko izvajalec začne z deli šele, ko zemljišče preišče enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. V tem času mora izvajalec zagotoviti varovanje ogroženega terena.
Če se pri gradbenih ali drugih podobnih delih naleti na neeksplodirana ubojna sredstva, se mora o tem obvestiti regijski center za obveščanje, ki aktivira enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Izvajalec del je do prihoda enote dolžan zavarovati ogroženo območje. Istočasno regijski center o najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev obvesti operativno dežurno službo Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.
Odkrivanje in odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev se izvaja v skladu z elaboratom o izvajanju del in vodenju akcije. O preiskavi zemljišča izda poveljnik oziroma vodja intervencije pisno potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, da je zemljišče pregledano.
14. člen
Pri varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se morajo uporabljati predpisana tehnična sredstva in izvajati vsi ukrepi, ki zagotavljajo varno in učinkovito delo.
Pri opravljanju nalog varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v naselju ali neposredni bližini poslovnih objektov se z ogroženega območja evakuirajo prebivalci ter prepove gibanje, zadrževanje ali približevanje mestu nakladanja neeksplodiranega ubojnega sredstva.
Umik ljudi iz objektov odredi vodja intervencije po predhodnem soglasju pristojnega poveljnika Civilne zaščite.
Ogroženost območja in objektov ugotavlja vodja intervencije za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za vsak primer posebej.
2. Odstranjevanje, nakladanje, razkladanje, prenašanje in prevoz
15. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva, katerih skupna teža ne presega 25 kg, se smejo prenašati ročno. Ena oseba sme istočasno prenašati le eno ubojno sredstvo v varni razdalji od ostalih sredstev, da morebitno aktiviranje ne povzroči eksplozije drugih sredstev.
Če so ubojna sredstva zložena v zaboju, ki ga prenaša ena oseba, skupna teža ubojnih sredstev ne sme presegati 25 kg. Ubojna sredstva morajo biti v zaboju ločena med seboj s pregradami ali pa z nasutim materialom, ki blaži udarce in tresljaje.
Ubojna sredstva, katerih skupna teža presega 25 kg in je manjša od 100 kg, se smejo prenašati s pomočjo ustreznih naprav oziroma nosil. V tem primeru prenašajo ubojno sredstvo dve ali štiri osebe.
Ubojna sredstva, katerih skupna teža presega 100 kg, se transportirajo na način, ki je določen v načrtu.
16. člen
Eksplozivi in sredstva za iniciranje se lahko prevažajo na način, ki ga določajo predpisi o prevozu nevarnih snovi in Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (Uradni list SFRJ – mednarodne pogodbe, št. 59/72 in Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/92).
17. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva se smejo prevažati le s prevoznimi sredstvi, ki ustrezajo zahtevam po tem pravilniku.
Praviloma se v ta namen uporabljajo dvoosne prikolice za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ustrezno opremljene in pripete na vozilo (v nadaljnjem besedilu: prikolica za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev).
Za prevoz posameznega neeksplodiranega ubojnega sredstva se lahko uporablja tudi primerno terensko vozilo (v nadaljnem besedilu: vozilo). Neeksplodirano ubojno sredstvo se mora prevažati v prtljažniku vozila v zaboju. V primeru prevoza posameznega neeksplodiranega ubojnega sredstva z vozilom sta lahko v njem samo voznik in sovoznik.
Prikolica za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev mora omogočiti varen prevoz tovora do koristne teže 850 kg in biti opremljena z naletno zavoro. Keson se mora na vrhu zapirati s težko gorljivo zaporo.
Ubojna sredstva morajo praviloma med prevozom ležati pravokotno na smer aktiviranja.
18. člen
Na prikolici med prevozom, nakladanjem in razkladanjem neeksplodiranih ubojnih sredstev ne sme biti eksploziva, detonatorjev in vžigalnih vrvic, ki se uporabljajo pri uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev, ter stvari, ki utegnejo povzročiti požar ali eksplozijo.
Na vozilu in prikolici, ki prevaža neeksplodirana ubojna sredstva, se v času, ko so v vozilu ali na prikolici neeksplodirana ubojna sredstva, ne sme opravljati popravil.
19. člen
Na eni prikolici za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev se lahko hkrati prevaža največ do 500 kg neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko prevaža tudi skupna teža do 1000 kg, če se prevaža samo eno neeksplodirano ubojno sredstvo.
Vozila za vleko prikolice za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki je naložena z več kot 50 kg neeksplodiranih ubojnih sredstev, morajo biti na diesel pogon.
Z vozilom se lahko prevaža posamezno neeksplodirano ubojno sredstvo do skupne teže 60 kg.
20. člen
Za prevoze neeksplodiranih ubojnih sredstev do skupne teže 100 kg na območju posamezne upravne enote se izda dovoljenje za prevoz na tem območju za obdobje 6 mesecev.
V primeru večjega tveganja med prevozom mora upravna enota predpisati posebne varnostne ukrepe.
21. člen
O vsaki nezgodi ali nesreči, ki se zgodi pri prevozu neeksplodiranih ubojnih sredstev, pri kateri voznik ter sovoznik motornega vozila ne moreta sama odstraniti njenih posledic ali zaradi njih tudi ne nadaljevati vožnje, mora eden od njiju takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo.
22. člen
Vozilo, s katerim se prevažajo neeksplodirana ubojna sredstva, mora imeti dve oznaki za označevanje vozila za prevoz nevarnih snovi. Poleg tega mora biti na bočnih straneh in na zadnji stranici prikolice za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev oznaka za nevarnost eksplozije.
Dimenzije in barve oznak so določene v Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.
23. člen
Prikolica za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev mora imeti poleg obvezne opreme predpisane z zakonom o prevozu nevarnih snovi, še naslednjo opremo:
1. dve zastavici za označevanje vozila, s katerim se prevažajo nevarne snovi;
2. prečne in vzdolžne montažne pregrade iz mehkega lesa za pritrditev neeksplodiranih ubojnih sredstev med prevozom;
3. dva znaka za označevanje zapore na cesti;
4. dve lopati, lomilko, sekiro, dva krampa in priročno mizarsko orodje;
5. montažno konzolno dvigalo z nosilnostjo 200 kg s škripčevjem za dvig tovora;
6. dve vreči peska ali podobnega materiala za zapolnitev pregrad;
7. dve zagozdi za kolesa.
Prikolica za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev mora biti ozemljena. Pri prevozu neeksplodiranih ubojnih sredstev se mora vsa dodatna oprema iz prikolice za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev odstraniti in se jo lahko prevaža samo z vozilom, ki vleče prikolico za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev.
24. člen
Voznik, ki je zaradi okvare na vozilu, prometne nesreče, nakladanja, razkladanja ali kakšnega drugega upravičenega razloga prisiljen ustaviti vozilo na vozišču ali na parkirnem prostoru v naselju, mora ukreniti vse, da ustavljeno vozilo ne spravi v nevarnost drugih vozil. Voznik mora na to opozoriti z znaki in svetilkami, ki jih je treba postaviti najmanj 150 m daleč od vozila, in sicer tako, da so za voznike motornih vozil, ki prihajajo po isti strani vozišča, na kateri je ustavljeno vozilo, vidni iz razdalje najmanj 150 m.
3. Skladiščenje
25. člen
Dezaktivirana in neeksplodirana ubojna sredstva, ki ne predstavljajo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in okolje, se po presoji vodje intervencije lahko začasno skladiščijo v za to namenjenem objektu.
V objektu, kjer se začasno hranijo neeksplodirana ubojna sredstva, se ne sme hraniti eksploziva in sredstev za njegovo iniciranje in ne sredstev, ki bi lahko povzročila požar ali eksplozijo.
Objekt, kjer se začasno skladiščijo neeksplodirana ubojna sredstva, mora biti ustrezno označen ter tehnično ali fizično varovan.
26. člen
Pri skladiščenju eksploziva in sredstev za njegovo iniciranje se uporabljajo predpisi o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh.
4. Deaktiviranje in uničevanje
27. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva se praviloma uničujejo s pomočjo eksplozije na poligonu v skladu s tem pravilnikom. Le v primerih, navedenih v 30. členu tega pravilnika, se lahko uničujejo na mestu, kjer so bila najdena.
Način uničevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev se določi glede na njihovo vrsto in glede na konkretne razmere. Za uničevanje neeksplodiranh ubojnih sredstev z deaktiviranjem uprava izda navodilo o metodah in sredstvih za izvedbo deaktiviranja.
28. člen
Vžigalnik se lahko odstrani samo v primeru, če se neeksplodirano ubojno sredstvo nahaja na takem mestu, na katerem ga ni možno uničiti brez materialne škode v neposredni okolici in objektih, in če bi prevoz na mesto, določeno za uničevanje, skupaj z vžigalnikom predstavljal večjo nevarnost kot odstranitev vžigalnika.
S katerih neeksplodiranih ubojnih sredstev se odstranijo vžigalniki, odloči poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ob upoštevanju dejanskih razmer in varnostnih ukrepov.
29. člen
Za vsak poligon morajo biti izdelana navodila za uporabo poligona. V njih morajo biti določeni namembnost, pogoji uporabe in zavarovanje poligona ter skupna teža neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki se smejo uničevati hkrati na poligonu.
30. člen
Uničevanje oziroma deaktiviranje neeksplodiranih ubojnih sredstev na mestu, kjer se nahajajo, se opravi v naslednjih primerih:
1. če je zagotovljena varnost ljudi in materialnih dobrin;
2. če na ogroženem območju ni stanovanjskih zgradb, daljnovodov, prometnic in drugih objektov, ki bi bili zaradi eksplozije lahko poškodovani, ali če tako določi poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
3. pri uničevanju posebno nevarnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki se jih ne da deaktivirati na kraju samem z odstranitvijo vžigalnika ali bi njihov prevoz pomenil večjo nevarnost od uničevanja samega;
4. v drugih upravičenih primerih.
31. člen
Način uničevanja, vrsto in količino eksploziva in sredstev za iniciranje ter druga dela in opravila v zvezi z uničevanjem določi poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v skladu z vrsto, količino in težo neeksplodiranih ubojnih sredstev na podlagi pravil stroke.
III. SPLOŠNI IN POSEBNI VARNOSTNI UKREPI
32. člen
Najdišče oziroma najdena neeksplodirana ubojna sredstva je treba takoj po odkritju ustrezno označiti z vidno oznako, ki opozarja na nevarnost, in fizično zavarovati. V ta namen se mora postaviti tabla z ustrezno oznako ali trak za označevanje.
Fizično varovanje območja do prihoda pripadnikov enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi opravlja policija.
33. člen
V primeru najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev v morju kraj in čas pristanka plovila z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi določi Uprava RS za pomorstvo ob sodelovanju enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in policije.
34. člen
Uničevanje oziroma deaktiviranje neeksplodiranih ubojnih sredstev na mestu najdbe se lahko začne, če:
1. je prebivalstvo ogroženega območja o tem pravočasno in na primeren način seznanjeno;
2. so na varni razdalji od mesta deaktiviranja oziroma uničevanja postavljene table z opozorilom na nevarnost in zavarovane vse poti in ceste, ki vodijo na ogroženo območje;
3. je prebivalstvo začasno preseljeno z ogroženega območja, kadar je to potrebno;
4. so zavarovana materialno-tehnična sredstva in druge dobrine;
5. so postavljene umetne ovire, kadar je potrebno;
6. je o tem seznanjena policijska postaja in gasilci;
7. so s tem seznanjeni lastniki oziroma upravljalci infrastrukturnih objektov na ogroženem območju;
8. so izvedeni drugi posebni varnostni ukrepi po oceni vodje intervencije.
35. člen
Po končanem uničevanju mora vodja intervencije podrobno pregledati mesto, kjer so bila neeksplodirana ubojna sredstva uničena, in ugotoviti, ali so vsa neeksplodirana ubojna sredstva popolnoma uničena. Če ugotovi, da je neeksplodirano ubojno sredstvo le delno uničeno ali sploh ni uničeno, je treba ponovno izvesti vse ukrepe, da se tako sredstvo uniči.
Mesto uničevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev se ne sme zapustiti, preden se ne ugotovi, da so vsa neeksplodirana ubojna sredstva popolnoma uničena.
IV. EVIDENCA NAJDENIH IN UNIČENIH NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SREDSTEV
36. člen
Uprave za obrambo, pristojne za delovanje enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, morajo sestaviti letno poročilo o količinah in vrstah najdenih in uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstev na obrazcu CZ-NUS-1, ki je sestavni del tega pravilnika. Izpolni se v dveh izvodih, eden ostane na upravi za obrambo, kjer ima enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi sedež, drugi izvod pa se pošlje do 15. januarja na upravo, ki mora pripraviti poročilo o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za preteklo leto.
37. člen
Ob vsaki intervenciji pripravi vodja intervencije poročilo o nadbi neeksplodiranega ubojnega sredstva na obrazcu CZ-NUS-2, ki je sestavni del tega pravilnika. Obrazec se hrani na pristojni upravi za obrambo. Izpolnjeno poročilo je podlaga za izplačilo nagrade pripadniku.
Na podlagi izpolnjenih obrazcev CZ-NUS-2 se na pristojni upravi za obrambo pripravi mesečno poročilo o najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih. Poročilo se vpiše na obrazec CZ-NUS-3, ki je sestavni del tega pravilnika in se pošlje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec na upravo, drugi izvod pa se hrani na upravi za obrambo.
Po končanem uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev se sestavi poročilo o uničenju neeksplodiranih ubojnih sredstvih na obrazcu CZ-NUS-4, ki je sestavni del tega pravilnika in se pošlje na upravo, drugi izvod pa se hrani na upravi za obrambo.
V. FINANCIRANJE VARSTVA PRED NEEKSPLODIRANIMI UBOJNIMI SREDSTVI
38. člen
Finančna sredstva za delo, razen za dela iz 39. člena tega pravilnika, usposabljanje in opremljanje regijskih enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zagotavlja država.
39. člen
Financiranje varovanja najdenih sumljivih predmetov do prihoda enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in izvajanja aktivnosti in nalog iz 13. in 32. člena tega pravilnika zagotavlja investitor oziroma naročnik.
40. člen
Ugotavljanje in kritje stroškov za izvajanje varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se izvaja po merilih, ki jih določi uprava.
VI. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Sestavni del tega pravilnika so obrazci CZ-NUS-1, CZ-NUS-2, CZ-NUS-3 in CZ-NUS-4.
42. člen
Načrt izvajanja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi iz 4. člena tega pravilnika mora poveljnik enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pripraviti v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.
43. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Uradni list RS, št. 45/93).
44. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 856-793/95
Ljubljana, dne 29. decembra 1995.
Jelko Kacin l. r.
Minister za obrambo
Soglašam:
Andrej Šter l. r.
Minister za notranje zadeve
