Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora o pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, na seji dne 16. februarja 1996

za odločanje o zahtevi Sonje Milavec za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 949/1, 949/3, 1545/2, 945/2, 950/2 in 952/3 k. o. Preloge je pristojna Upravna enota Slovenske Konjice.

1. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je zahtevalo rešitev spora o pristojnosti med njim in Občino Slovenske Konjice oziroma sedaj Upravno enoto Slovenske Konjice. V zahtevi je navedlo, da mu je Sekretariat za gospodarstvo in splošne zadeve Občine Slovenske Konjice odstopil v reševanje zahtevo Sonje Milavec za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 949/1, 949/3, 1545/2, 945/2, 950/2 in 952/3 k. o. Preloge. Upravni organ je menil, da so bila zemljišča odvzeta pod prisilo in da je zato za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče.
2. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah meni, da je bila podlaga za podržavljenje navedenih nepremičnin odločba Komisije za arondacijo pri Občini Slovenske Konjice opr. št. 320-71/64-4/6 z dne 26. 4. 1964. V obrazložitvi te odločbe naj bi bilo izrecno navedeno, da z Marijo Kovač in Petrom Kovačem kot pravnima prednikoma predlagateljice v denacionalizacijskem postopku sporazuma ni bilo mogoče doseči. Za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo naj bi bil zato pristojen upravni organ.

3. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93 in 24/95 – odl. US – v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena). Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen).
4. Pri razmejitvi pristojnosti med sodiščem in upravnim organom po ZDen je torej bistveno, ali je treba kot podlago za prehod premoženja v državno last šteti zakon oziroma odločbo upravnega organa, izdano na njegovi podlagi, ali pravni posel. Za pristojnost sodišča ni pomembna ugotovitev, da so bila zemljišča odvzeta pod prisilo. Pogoj za pristojnost sodišča je, da je bil prenos premoženja opravljen na podlagi pravnega posla. Vprašanje, ali je bil pravni posel sklenjen pod prisilo oziroma – kot določa zakon – zaradi grožnje, sile ali zvijače, pa je odločilno šele pri presoji, ali je mogoče na taki podlagi zahtevati vrnitev premoženja.
5. Zemljišča, ki so predmet obravnavanega postopka denacionalizacije, so predmet odločbe Komisije za arondacijo pri Občini Slovenske Konjice opr. št. 320-71/64-4/6 z dne 26. 4. 1964 (v nadaljevanju: odločba komisije). Odločba je bila izdana na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 – v nadaljevanju: ZIKZ).
6. Po ZIKZ je bila arondacija dopustna, če je na načine, ki jih je našteval zakon, prispevala k boljši izrabi kmetijskih zemljišč (53. člen). Arondacijski postopek je bil dvofazen. O predlogu za arondacijo je odločal svet okrajnega ljudskega odbora, pristojen za kmetijstvo, ki je z odločbo v celoti ali deloma dovolil arondacijo ali pa odrekel dovoljenje zanjo (prvi in drugi odstavek 63. člena ZIKZ). Takó dovoljeno arondacijo je izvedla arondacijska komisija, ki je izdala odločbo o arondaciji (prvi odstavek 64. člena in prvi odstavek 65. člena ZIKZ). V odločbi o arondaciji je morala navesti arondirana zemljišča in zemljišča, ki so bila dana kot odškodnina, oziroma znesek denarne odškodnine (drugi odstavek 65. člena ZIKZ). Pripojena zemljišča so bila arondacijskemu upravičencu izročena v posest po pravnomočnosti odločbe o arondaciji.
7. Odločba komisije je bila izdana v drugi fazi arondacijskega postopka. V obrazložitvi odločbe je komisija navedla, da so bila zemljišča pripojena že na podlagi odločbe o dovolitvi arondacije Sveta za kmetijstvo Občine Slovenske Konjice in da je izrek o pripojitvi zemljišč le privzet iz te odločbe, izdane v prvi fazi arondacijskega postopka. Predmet njene odločbe naj bi bilo zato le vprašanje odškodnine. Iz obrazložitve tudi izhaja, da sta se Marija in Peter Kovač zoper odločbo o dovolitvi arondacije sicer pritožila, ker pa so za pripojitev obstajali zakonski pogoji, je pristojni organ pritožbo zavrnil.
8. Iz obrazložitve odločbe komisije izhaja, da so zemljišča prešla v družbeno lastnino na podlagi odločbe o dovolitvi izvedbe arondacije. Iz predlagateljeve zahteve pa je mogoče sklepati, da on kot temelj za prehod premoženja šteje šele odločbo arondacijske komisije, izdano v drugi fazi arondacijskega postopka. Ker pa niti v prvi niti v drugi fazi postopka ni bil sklenjen nikakršen sporazum med pravnima predhodnikoma predlagateljice v denacionalizacijskem postopku in arondacijskim upravičencem, ustavnemu sodišču za odločitev o zadevi ni bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, katera izmed odločb je predstavljala temelj za prehod premoženja. Obe odločbi sta namreč akta državnega organa, izdana na podlagi ZIKZ. Za odločanje o zahtevi Sonje Milavec je zato pristojen upravni organ.
9. Upravni organ je sodišču odstopil zadevo še pred delitvijo pristojnosti tedanjih občin med lokalne skupnosti in upravne enote. Za zadeve, o katerih je po ZDen odločal pristojni občinski upravni organ, so sedaj pristojne upravne enote (3. člen zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, Uradni list, št. 29/95). Za obravnavano zadevo je zato pristojna Upravna enota Slovenske Konjice (1. člen uredbe o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 75/94).

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.