Na podlagi 39. člena zakon a o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 29. člena zakona o lokalni samo- upravi (Uradni list RS, št. 72/94), je Občinski svet občine Kamnik na 12 seji dne 31. 1. 1996 sprejel

Sprejme se zazidalni načrt območja K6 Utok, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo, št. pogodbe 2/93 in na osnovi javne razgrnitve in obravnave dopolnil v septembru 1995.

S tem odlokom se razveljavlja zazidalni načrt območja K6 Utok, ki je bil sprejet z občinskim odlokom z dne 25. septembra 1988 (Uradni list SRS, št. 42/86).

Meja območja zazidalnega načrta poteka iz severovzhodnega vogala zemljišča parc. št. 36/12 po njeni severni meji proti zahodu, dalje po severni meji parc. št. 36/3, se v severnem vogalu obrne proti jugu in poteka po vzhodni in južni meji objekta na parc. št. 41, se obrne proti jugu in poteka po zahodni meji parc. št. 40, 39 in 38. severozahodni meji parc. št. 38/2, deli parc.l št. 1500/2 ter v podaljšku Petruškove poti zavije proti zahodu, deli parc. št. 1427 in poteka dalje po njenem zahodnem robu ter v stičišču z vzhodnim vogalom parc. št. 195 pravokotno skrene proti vzhodu, deli parc. št. 1427 in 1500/2 ter se naveže na severozahodni vogal objekta na parc. št. 188. Dalje poteka po vzhodni meji liste, nadaljuje v podaljšku, deli parc. št. 187/2 ter v stičišču s parc. št. 1500/2 pravokotno zaobrne proti jugovzhodu, ponovno deli parc. št. 187/2, prestopi Usnjarsko cesto, zavije proti severovzhodu po njenem južnem robu ter deli parc. št. 184/1, 183, 1425/3, 1425/2 in 1423 ter se naveže na severozahodni vogal parc. št.1 71/2. Od tod poteka po južni meji parc. št. 1423, jo v območju brvi čez Kamniško Bistrico deli, se priključi na njeno vzhodno mejo, poteka dalje proti severu ter jo v podaljšku severne meje parc. št. 36/12 pravokotno prestopi v smeri proti zahodu in se vrne v svojo izhodiščno točko.
Območje obsega površino v izmeri 1 ha 85 a 54 m2. Vse parcelne številke se nahajajo v k.o. Kamnik.

Zazidalno območje, ki je na severu in zahodu omejeno s Parmovo ulico, na severovzhodu s stanovanjsko zazidavo, na vzhodu in jugovzhodu z Usnjarsko ulico ter na jugu z rahlejšo stanovanjsko zazidavo, je bilo namenjeno proizvodni dejavnosti tovarne usnja – Utok Kamnik. Na tem območju stojijo objekti oziroma odprti prostori nekdanje tovarne in sicer:
a) v zahodnem delu tovarne: vratarnica, mizarska delavnica, pokrita deponija lesa, pokrito skladišče kemikalij, prosto skladišče kemikalij, skladišče surovih kož, krojačnica, mikser, mehanična, elektro delavnica in pisarne, lesena lopa, odmaščevalna hala, tehnološki laboratorij, skladišče rezervnih delov, predprostor cisterne,
b) v vzhodnem delu tovarne: priročno skladišče orodja, silos za obreznine, silos za ostruške, usnjarna, čistilne naprave, odščetinjevanje, lužilnica, kromooddelek in skladišče gotovih kož, upravno poslopje, vratarnica, kotlovnica, skladišče kemikalij in laboratorij, pokrito skladišče kemikalij, obrtniška delavnica, stanovanjski objekt.

Pri izgradnji in urejanju zazidalnega območja K6 je upoštevan urbanistični koncept, ki sloni na izhodiščih celovitega revitalizacijskega načrta za prenovo starega mestnega jedra Kamnika, ki ga je izdelala FAGG, Šola za arhitekturo v Ljubljani. Koncept sloni na programski in fizični prenovi nekdanjega industrijskega območja Utoka v območje z razvitimi trgovsko poslovnimi vsebinami, z novim hotelom in obsežnimi parkirnimi površinami. Novo poslovno trgovsko središče bo pomemben generator nadaljnjega razvoja in procesov prenove v historičnem jedru mesta.
Izgradnja in urejanje območja K6 izhaja iz priznavanja legitimnosti obstoječi izoblikovanosti urbanega prostora, ki ga določa značilna razporeditev gradbenih mas okoli Usnjarske ulice, organiziranih v sklope, ki so opredeljeni že z zgodovinskim razvojem tovarne od njenega nastanka do današnjih dni. Skladno z obstoječo morfologijo prostora, ki jo določa značilen potek Usnjarske ceste in Parmove ulice sestavlja celoten kompleks dvoje enot: vzhodna enota A in zahodna enota B. V vzhodni enoti A, na mestu nekdanje poslovne zgradbe, lužilnice in usnjarne so predvideni poslovni in trgovski programi, v zahodni enoti B pa so predvideni poslovni in hotelski programi. Celotno območje je prometno napajano preko Šolske ulice po Usnjarski cesti, z organiziranim bočnim parkiranjem in manjšim parkirnim žepom na skrajnem vzhodnem delu območja ali pa preko denivelirane Usnjarske ceste z obsežnimi dvoetažnimi parkirnimi površinami v kletnih etažah enote A in B. Na izteku Sadnikarjeve ulice sta obe enoti ločeni z javnim, lijakasto oblikovanim trgom, ki se širi preko območja Alprem vse do brega Kamniške Bistrice.

Ob izgradnji in urejanju območja K6 je obvezno upoštevati naslednje arhitektonsko-oblikovalske pogoje:
1. Zunanja ureditev:
a) Usnjarsko cesto je potrebno oblikovati kot manjši mestni bulevar s cestiščem za dovoz z osebnimi motornimi vozili ter bočnim parkiranjem ob drevoredni zasaditvi visokodebelnih platan. Ob objektih “Utoka” in “Alprema” teče pločnik, ki je deloma pokrit z konzolno nadstrešnico ali umaknjen v arkadni hodnik. Na vzhodni strani območja se bulevar zaključi z ovalnim rondojem, ki je namenjen nivojskemu obračališču oziroma dvosmerni rampi v kletne etaže kompleksa “Utok” in “Alprem”. Vstop v denivelirano Usnjarsko cesto je preko uvozno izvozne rampe pred Šolsko ulico. Suterenska cesta je dostopna za kamione ter vodi do razkladalnih servisov ter do dvoetažnih parkirnih površin. Na vzhodni strani se suterenska cesta dvigne preko krožne rampe na nivo mestnega parterja.
b) Trg na izteku Sadnikarjeve ulice je potrebno oblikovati s kamnito talno oblogo v geometričnem vzorcu ter opremiti z drobnim urbanističnim inventarjem (drevesa, klopi, razstavni kioski, itd.) V smeri trga in njegovega nadaljevanja v območje “Alprema” poteka pot preko brvi za pešce čez Kamniško Bistrico.
c) Obrežje Kamniške Bistrice je oblikovati kot sprehajalno peš pot ter omogočiti njen nemoten potek mimo prometnega rondoja ter mimo kompleksa Mesa.
2. Objekti vzhodne enote A:
Vzhodna enota A se ureja kot urbanistično enovit kare, ki ga sestavlja poslovni objekt “a” na vzhodni in atrijsko zasnovana trgovska hiša “b” na zahodni strani kareja.
a) v objektih ali v okviru gabaritov objektov nekdanje uprave, sortirnice in dela stare usnjarne je predvideti poslovne programe s pisarniškimi površinami in javnimi programi v pritličju. Vse provizorne objekte v vzhodnem kareju je potrebno pred novimi posegi porušiti, adaptirani obstoječi objekti ali novogradnje morajo ohranjati vertikalni gabarit max. P+2+M. Oblikovanje fasad poslovnega objekta mora biti enovito in usklajeno z oblikovanjem celotnega območja,
b) v objektih ali v okviru gabaritov objektov nekdanje lužilnice in usnjarne se predvidi trgovski center z velikim pokritim atrijem. Pokriti atrij predstavlja večnamensko površino, ki se po potrebi izkoristi za različne trgovske in javne prireditve. Adaptirani ali novo zgrajeni objekti se morajo gabaritno slediti obstoječi zazidavi max. P+2+M ter se oblikovno prilagajati obdelavi fasad v celotnem območju. V kletnih prostorih blagovne hiše se predvidi dvoetažno parkiranje za ca. 190 avtomobilov. Vhod v trgovsko hišo je preko vertikalnih komunikacij v kleti ali neposredno iz uličnega parterja preko lijakastega trga izoblikovanega na izteku Sadnikarjeve ulice.
3. Objekti zahodne enote B:
Zahodno enoto sestavlja atrijski hotel s prostori za manjše kongrese “c” v vzhodnem delu kareja B ter poslovna hiša “d” na zahodni strani kareja, orientirana proti Šolski ulici.
c) Hotelski objekt “c” je “L” tlorisne zasnove ter tvori z ohranjeno “Knafličevo “ vilo notranji atrij iz katerega je možen dostop preko obstoječe povezave do trga pred cerkvijo Matere božje. Dostop do hotela je možen iz kletne etaže, kjer je predvidenih ca. 200 parkirnih mest v dveh etažah. Na nivoju terena je predviden javni vhod v hotel iz lijakastega trga tako, da tvori z vhodom v trgovsko hišo oblikovno zaokroženo celoto.
V pritličju hotelskega objekta je v vzhodnem kraku predviden manjši kongresni center, ki se programsko povezuje s hallom in restavracijskim prostorom v pokritem trikotnem prostoru med obema krakoma. V kraku vzporednem z Usnjarsko cesto je v pritličju organizirana kuhinja in manjši trgovski lokali. Višina hotelskega objekta je max. P+2.
Objekt mora biti oblikovno usklajen z ostalimi objekti v okviru ureditvenega območja.
d) Poslovni objekt “d” je namenjen večnamenski poslovni funkciji z javnimi funkcijami v pritličju. Objekt ima max. višino P+2 ter je oblikovno usklajen s sosednjim hotelskim objektom.

Komunalno opremljanje območja se pri izgradnji in urejanju izvaja na naslednjih osnovah:
Kanalizacija je v primeru rekonstrukcije in začasne uporabe obstoječih objektov zasnovana v ločenem sistemu ter usklajena s širšo zasnovo celotnega kanalizacijskega sistema. Fekalna kanalizacija se vodi v vodotesnih ceveh in se priključuje na obstoječe kanalizacijsko omrežje na Parmovi ulici oziroma S kanal in dalje na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Meteorna kanalizacija s povoznih površin se preko lovilcev olj združi z meteorno kanalizacijo s strešin in vodi v obstoječo kanalizacijsko omrežje v Parmovi ulici (del) oziroma pod Usnjarsko cesto v Kamniško Bistrico.
Vodovodno omrežje se priključuje na obstoječe primarno vodovodno omrežje, hidrantna mreža dopolnjuje obstoječe hidrantno omrežje. Črpališča protipožarne vode se določi severno od brvi čez Kamniško Bistrico.
Vsi gradbeni posegi v območje zaščitene podtalnice bodo izvedeni v kesonski vodotesni izvedbi, vsi kanalski sistemi bodo vodotesni. Fekalna kanalizacija se vodi na čistilno napravo Domžale-Kamnik, meteorna kanalizacija pa preko oljnih lovilcev in peskolovov v Kamniško Bistrico. Kanalizacijski in vodovodni vodi na paralelnih potekih morajo biti položeni praviloma v razdalji 3 m, na ev. mestih križanj obeh cevovodov pa mora znašati minimalni medsebojni vertikalni odmik vsaj 0,50 m, s tem, da poteka vodovod nad kanalizacijo.
Proste zelene površine morajo biti zazelenjene in hortikulturno urejene, meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj, ki morajo biti v vodotesni izvedbi.
Na območju predvidene zazidave je zgrajena kabelska kanalizacija v kateri so uvlečeni primarni kabli TK omrežja Kamnika, zato bo potrebno izdelati projekt prestavitve in za- ščite obstoječih TK naprav.
Obstoječe TK naprave bo v skladu s projektno rešitvijo potrebno zaščititi ali prestaviti.
Stroške projekta kot tudi del na izvajanju zaščite obstoječega TK omrežja nosi investitor izgradnje.
Bodoče TK omrežje v območju K-6 Utok bo vezano na centralo Kamnik.
Izdelati bo potrebno projekt TK omrežja območja K-6 Utok ter v projektu najti način vključitve območja v javni TK promet-stroške projekta nosi investitor izgradnje,
Prestavitve in zaščite obstoječega TK omrežja in projekt novega omrežja lahko izdela le za tovrstna dela registrirana projektantska organizacija, katera je tudi dolžna pri Telekom Slovenije, p.o. PE Ljubljana pridobiti ustrezno projektno nalogo.
Porabniki nizke napetosti se priključujejo na obstoječe trase.
Javna razsvetljava osvetljuje javne ceste in trge ter obalo Kamniške Bistrice. Izvede se na objektih s priključkom na obstoječe omrežje.
Ogrevanje kompleksa se v končni fazi izvede s plinovodom, s priključkom na magistralni plinovod ob Kamniški Bistrici ali s toplovodom, priključenim na obstoječi toplovodni sistem.
Smeti se zbirajo v kontejnerjih na vnaprej določenih mestih in odvažajo v centralno odlagališče odpadkov.

Ustrezni pogoji za zaščito okolja pred onesnaženjem se izvede s priključkom na S kanal ter dalje na Centralno čistilno napravo Domžale Kamnik. Na podlagi idejnih projektov je pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezno upoštevati potrebne zaščitne ukrepe.
Investitor je ob izdelavi projektne dokumentacije dolžan zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje prekomernega hrupa v bivalnem in delovnem okolju, prekomerne emisije izpušnih plinov in drugih snovi.

Zazidalni načrt se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka etapa mora z ozirom na specifiko dejavnosti izvesti pripadajoče infrastrukturno omrežje in naprave vendar tako, da so te ureditve del končne skupne infrastrukturne ureditve območja oziroma, da se izvajajo sočasno z izgradnjo etape in zagotavljajo ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Časovno zaporedje izvedbe posamezne etape je odvisno od izkazanega interesa investitorjev, oziroma v primerih celostnega oblikovanja novega posega tudi od pristojnih organizacij, organov in skupnosti, ki skrbe za območja kulturno zgodovinskega spomenika. V končnih rešitvah je potrebno obstoječe objekte bodisi programsko, tehnološko in oblikovno sanirati bodisi nadomestiti z novimi, ki sledijo gabaritni razporeditvi obstoječih gradbenih mas.

Začasna namembnost površin, ki niso predmet preoblikovanja v začetnih fazah rekonstrukcije območja, ostane enaka dosedanjim, pri čemer za njih veljajo obstoječi režimi, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so nujni za nemoteno realizacijo prehodne etape. V objektih so dovoljene spremembe le v smislu izboljšanja sanitarno tehničnega stanja na objektih in izvedbe ukrepov, ki zagotavljajo varovanje in izboljšanje bivalnega oziroma delovnega okolja.

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
– izgradnjo posamezne etape v celoti, s tem, da se sočasno oziroma predhodno zgrade vse potrebne komunalne naprave,
– potrebne ukrepe za zaščito okolja, skladno 8. členu tega odloka,
– namembnost objektov v skladu s predvidenimi funkcionalnimi rešitvami,
– izvedbo vseh predvidenih ureditev zelenih površin s posebnim poudarkom na parkovnem kompleksu na severu območja.

Odstopanja od predvidenih gabaritov so dovoljena v notranjosti urbanih karejev do 100 cm v vertikalni in 150 cm v horizontalni smeri. V primeru eventualnih oblikovnih in vsebinsko-funkcionalnih posebnosti pri arhitektonski obdelavi posameznih objektov pa so v soglasju z izdelovalcem zazidalnega načrta dovoljena večja odstopanja, vendar pa se mora pri tem še vedno ohranjati osnovna gradbena linija. Za komunalno infrastrukturo so dovoljena odstopanja do 200 cm, razen pri magistralnih vodih. Sprememba namembnosti zemljišč ni možna. Dovoljena je sprememba namembnosti objektov in naprav in sicer le v primerih, ko gre za vsebinsko enakovredne dejavnosti, ki ne bodo dodatno obremenjevale načrtovane infrastrukture in ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih in delovnih pogojev.

Zazidalni načrt K6 Utok je vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.