Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95) ter 36. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. l8/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 25. 1. 1996 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Šmarjeta
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt Šmarjeta, ki ga je izdelal K.A.B. d.o.o Novo mesto pod št. ZN-106/92, junija 1995. Sestavni del ureditvenega načrta so tekstalni del in grafične priloge.
2. člen
Meja območja na severu preseka regionalno cesto parc. št. 2905/2, nato poteka po severnih mejah parcel 1921/6, 2353/2, 2352/2, 2351/4, 2351/3, ob delu zahodne in severni meji parcele 1939 in ob severni meji parcele 1940/2.
Na vzhodu poteka ob vzhodni meji poljske poti 2925, seka parc št. 1959/2 na zahodu in jugozahodu, poteka po vzhodni meji parcele 1967/1, preseka parc. št. 2000 in poljsko pot št. 2926, poteka ob severni meji parc. 1996/2 in vzhodni parc. 2012 in 1995 ter preseka poljsko pot št. 2927. Nadalje poteka ob zahodni meji 1991, vzhodni meji parc. 1887/1, vzhodni meji 1891, preseka 1892 in 2018, poteka ob meji parcel 1784/1, 1784/2, preseka pot 2914 in preseka parc. 1788/1, 1793, 1794, stp. 470, 1796/3, del 1796/1, preseka pot parc. št. 2911 in parcelo 1798/1 poteka ob južnih mejah parc. 1798/3, 1811/2, 1811/1, vključuje 1809/1 in 1801/2, preseka parc. 1806, 1813/1 1814/1, ob vzhodni meji 1816/4, preseka 1816/1, 1817 in 1820/1 poljsko pot 2915.
Na jugu vključuje 1821 in preseka parcelo 1822, poteka ob južnih mejah parc. 1823, 1824/2 in 1825, preseka južni del parc. 1826/1 in prečka regionalno cesto 2905/2, poteka ob njej do odcepa poti parc. št. 2905/1 in poteka ob njej do priključka poljske poti 2909.
Na zahodu poteka ob poljski poti parc. št. 2909 in 2916, iz ureditvenega načrta je izvzeta parcela 1912/1. Na zahodu se meja obrne in vključuje del parcele ob južni strani 2519, se obrne proti severu in poteka ob mejah parcel 2518/2 in 2518/3, preseka 1914/3, poteka ob zahodni meji parcel 1914/1, 2513/3 preseka 2514 in 2513/2, 1918/1, 2506/2, preseka pot 2506/3 in poteka ob severni meji 2506/3 in 1918/2 ter ob meji regionalne ceste 2905/2.
Iz ureditvenega načrta je izvzeta regionalna cesta: deli parcel 2905/2, 1921/7, 1921/3, stp. 306, 1914/4, 1934/7, 1914/11, 1914/3, 1912/1, 1914/1, poti 2913, par. 1823, poti 2915, parc. 1878/1, parc. 1873, poti 2907, parc. 1896/1, 1896/2, 1904, 1912/2 in deli stp. parc. 269/4.
3. člen
V okviru ureditvenega načrta se rešuje:
– organizacija dejavnosti v prostoru;
– revitalizacija ožjega središča in njegovega širšega zaledja;
– ureditev obstoječega naselja;
– umeščanje novih dejavnosti v prostor in zagotavljanje organske rasti naselja;
– lokacije za ne moteče obrtne dejavnosti;
– prometna ureditev in
– potrebna komunalna oprema naselja.
II. IZHODIŠČA UREJANJA
4. člen
Motiv meandrirane struge potoka Graben, ki jo dodatno označuje linija vrb, kot pomemben element prostorske identitete kraja ima status naravne dediščine in je eno od temeljnih vodil pri nadaljnjem urejanju naselja.
V naselbinskem jedru so stavbe s pomembnejšo gospodarsko funkcijo (šola, župnišče, trgovine, gostilna, pošta). V tem smislu tudi ureditveni načrt locira centralne dejavnosti v območje naselbinskega jedra in sicer gručasto okoli župnijske cerkve.
Značilna obcestna pozidava vzdolž glavnih dostopov v naselbinsko jedro, ter samo jedro z gručasto skupino hiš ob osrednjem trgu s cerkvijo, ostajata glavna morfološka vzorca urbanističnega urejanja centralnega predela Šmarjete.
Z ožjega jedra se izloči tranzitni promet, osrednjemu trgu naselja, ki je danes namenjen avtobusnemu postajališču, pa se vrača tržni značaj, predvsem z gostinsko, turistično in uslužnostno trgovsko ponudbo.
Prostor za individualno stanovanjsko gradnjo je znotraj obstoječe strnjene pozidave naselja.
Z lokacijo obrtne cone na proste površine med naselbinsko jedro in proizvodne obrate, se omilijo negativni vizualni in hrupni učinki tovarniškega obrata.
V smeri pokopališča prevzema to vlogo bogata ozelenitev prostora.
5. člen
Postavitev novih objektov
Objekti morajo biti locirani tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani varstveni predpisi.
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni samo ob zagotovitvi požarnovarstvenih predpisov.
Pri opredeljevanju novih posegov v prostor so dovoljeni kontrasti in sicer:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotne morfološke enote, kadar ima kontrast namen vzpostaviti novo dominanto v prostoru, ki pa ni v nasprotju z že evidentiranimi dominantami ali usmeritvami za posamezne morfološke enote.
6. člen
Pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor
V celotnem območju so dovoljeni: adaptacije, dozidave, nadzidave in nadomestne ter dopolnilne gradnje, kolikor so namenjene ohranjanju, izboljšanju in vzpostavljenju novih arhitektonskih in urbanističnih kvalitet območja, za opravljanje terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ter za bivanje, delo, komuniciranje ter preživljanje prostega časa prebivalcev, zaposlenih ter obiskovalcev celotnega kraja.
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov, tudi pomožni gospodarski ali drugi objekti, kolikor ni v nasprotju z usmeritvami in pogoji za posamezne ureditvene enote. Površina dograditve ne sme presegati 30% osnovnega tlorisa objekta. Za dograditev in prenovitve veljajo vsi kriteriji za oblikovanje kulturne krajine.
V območjih, ki so opredeljena kot naravna ali kulturna dediščina, veljajo isti kriteriji kot jih določa poglavje o varovanju naravne in kulturne dediščine.
Za objekte kulturne dediščine je potrebno pred vsakim posegom v stavbo pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih je potrebno ohraniti prvotne elemente členitve fasade (omet, obdelan kamen, barva), likovne elemente (slikarije in šivane robove).
7. člen
Sprememba obstoječe namembnosti objekta
Sprememba obstoječe namembnosti je dovoljena skladno s posebnimi pogoji za ureditvene enote. Pri tem je treba upoštevati:
– gradbeno tehnično in ekološko sanacijo,
– višjo kvaliteto mestnih funkcij,
– ustrezno raven komunalne preskrbe.
8. člen
Ureditvena enota
Kompleksna, funkcionalno in prostorsko zaključena enota urejanja. Obsega zemljišče z vsemi objekti na njem.
9. člen
Gradbena enota
Funkcionalno, prostorsko in lastniško zaključena enota z neposrednim priključkom na javni prostor. Obsega prostor zemljišča z vsemi objekti na njem.
10. člen
Glavna stavba
Po vsebini in značaju najpomembnejša stavba gradbene enote.
11. člen
Gradbena linija
Osnovno gradbeno linijo določajo tlorisne projekcije obcestnih fasad ali njihovih v javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov značilnih stavb uličnega niza. Praviloma je to hkrati meja med javnim in zasebnim prostorom. Točke določene s presečiščem obveznih gradbenih linij so za investitorje obvezujoče.
12. člen
Glavna fasada
Oblikuje del kulise javnega prostora in arhitekturni izraz odnosa gradbene enote do javnih površin.
13. člen
Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče objekta se določi glede na velikost objekta, naravne danosti in smiselnega zaključevanja parcelacije ob upoštevanju bodočega razvoja sosednjih objektov.
Za stanovanjske objekte se funkcionalno zemljišče določi tako, da se upošteva najmanj 2,5 m zemljišča okrog objekta s širino dovozne poti minimalno 3 m. Največja dovoljena velikost funkcionalnega zemljišča je do 700 m2, razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo.
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter njihove možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča je okrog gospodarskih objektov 5 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina dovoza najmanj 3 m.
Pri opredelitvi lokacije objekta je potrebno predvideti zunanjo ureditev, še posebno pri objektih predvidenih za dejavnosti. Pri tem je potrebno upoštevati:
– višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem,
– podporni zidovi so možni samo na delih, kjer ni možno drugačno zavarovanje brežin.
14. člen
Trška enota in lokacijski pogoji za oblikovanje trške hiše
Trška hiša je stavba primarne obulične strukture in sestavni del enote z internim dvoriščem in sekundarno stavbno strukturo po globini parcele. Na zadnji, obulični fasadi se oblikuje interno dvorišče.
Pritličje se praviloma oblikuje kot javno, glavni vhod vanj in stanovanjske prostore se oblikuje z ulice. Prostor med stavbo in komunikacijo je javen, namenjen gibanju pešca. Prostor med dvema hišama se nameni za dostop na interno dvorišče.
Vertikalni gabarit je P + 1, izjemoma P + 2, pri tem je svetla višina etaže max. 3 m. Možna je izvedba kleti, ki pa je v celoti vkopana. Čelni fasadi se oblikujeta kot sekvenci uličnega ambienta z upoštevanjem arhitekture sosednje prostorske strukture.
Določata dostope do internih dvorišč:
– gradbena linija nastopa kot del trga, sledi osnovni gradbeni liniji ulice, z obcestno orientacijo stavbne mase;
– tloris hiše ima razmerje stranic praviloma 1:1,5, vendar ne preko 1:2,5;
– fasade objektov se oblikujejo v enotnem proporcijskem sistemu, ki je podoben oziroma je prisoten na stavbah istega ali sorodnega tipa tematskega tkiva naselja ali širšega dolenjskega prostora. Fasadna ploskev se oblikuje v homogeno likovno prostorsko kompozicijo s pravilno osno členitvijo fasadnih elementov. V vertikalni simetrali fasade se oblikuje glavni vhod v stavbo, okenske odprtine ne smejo presegati 15% bruto površine, izjemoma izložbena okna v pritličju;
– vhod v garažo ni dovoljen z ulične strani niti z obeh čelnih. Izjemoma se lahko dovoli vhod v čelu stavbe, če drugačne rešitve v okviru prostorskih pogojev lokacije ni mogoče najti;
– streha je simetrična dvokapnica in se mora prilagoditi obstoječi kvalitetno arhitekturno zastavljenemu naklonu streh niza. Naklon strehe je od 35° do 47°. Vzdolžni napušč strehe je minimalen, njegova širina je 40 cm horizontalne projekcije z minimalnim odstopanjem. Širina čelnega napu- šča je 50 cm z minimalnim odstopanjem.
15. člen
Stanovanjska enota in lokacijski pogoji za oblikovanje stanovanjske hiše
Stanovanjska hiša je stavba primarne obulične strukture in sestavni del enote z internim dvoriščem in sekundarno stavbno strukturo po globini parcele. Na zadnji, obulični fasadi se oblikuje interno dvorišče.
Vertikalni gabarit je P + M, izjemoma P + 1, pri tem je svetla višina etaže max. 3 m. Možna je izvedba kleti, ki pa je v celoti vkopana. Čelni fasadi se oblikujeta kot sekvenci uličnega ambienta z upoštevanjem arhitekture sosednje prostorske strukture. Določata dostope do internih dvorišč.
– gradbena linija sledi osnovni gradbeni liniji ulice;
– tloris hiše je praviloma 9 ×12 m, dovoljeno odstopanje 5-10%;
– fasade objektov se oblikujejo v enotnem proporcijskem sistemu, ki je podoben oziroma je prisoten na stavbah istega ali sorodnega tipa tematskega tkiva naselja ali širšega dolenjskega prostora. Fasadno ploskev se oblikuje v homogeno likovno prostorsko kompozicijo s praviloma osno členitvijo fasadnih elementov. V vertikalni simetrali fasade se oblikuje glavni vhod v stavbo, okenske odprtine ne smejo presegati 15 m2 bruto površine;
– vhod v garažo ni dovoljen z ulične strani niti z obeh čelnih. Izjemoma se lahko dovoli vhod v čelu stavbeče drugačne rešitve v okviru prostorskih pogojev lokacije ni mogoče najti;
– streha je simetrična dvokapnica in se prilagodi obstoječi kvalitetno arhitekturno zastavljenemu naklonu streh niza. Naklon strehe je od 35° do 47°. Vzdolžni napušč strehe je minimalen, njegova širina je 40 cm horizontalne projekcije z minimalnim odstopanjem. Širina čelnega napušča je 50 cm z minimalnim odstopanjem.
16. člen
Pomožna stavba
Zagotavlja notranji pokriti prostor preostalim dejavnostim. Se namenja gospodarski ali drugi dejavnosti, obrti, proizvodnji ali kmetijski dejavnosti na že obstoječih kmetijah.
Pomožne stavbe oblikujejo notranje interno dvorišče za glavno stavbo in sekvenco meje med naselbinskim telesom in naravnim prostorom.
Vertikalni gabarit je pritličje, stavba ne sme presegati višinskega gabarita stavb primarnega niza. Elementi sekundarnega dela ne smejo biti vidni preko slemena primarnega niza v bližnjem prostoru ulice.
Višina objektov se naj znižuje od primarnega niza do naravnega prostora, v katerega se izteka. Interno dvorišče se zapira.
17. člen
Kmetije
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega je zagotovljen glavni vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo vse notranje fasade objektov. Oblikovanje objektov je podrejeno lastnostim kmetijske mehanizacije in tehnologije kmetijske proizvodnje. Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se lahko gradijo na lokacijah starih, v podobnem proporcijskem razmerju.
Vertikalnih silosov ni mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati zgolj v sklopu drugih večjih stavb pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
Pomožni spremljajoči objekti se lahko gradijo kot prizidki k obstoječim objektom ali prostostoječ na obulični fasadi ali notranjem dvorišču zakrito pogledu z ulice, v okviru funkcionalnega zemljišča objekta.
V primeru, da se objekt dogradi, mora imeti strešina enak naklon kot obstoječ objekt in enako kritino. Uporaba salonitnih plošč ni dovoljena. Objekt je lahko pritličen, brez podkletitve in uporabnega podstrešja za bivanje.
18. člen
Začasni objekti in naprave
Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam, kioski in podobno se lahko postavljajo na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Kioski, večja reklamna znamenja, objekti na avtobusnih postajališčih, turistične oznake in spominska obeležja se postavljajo tako, da ne kvarijo izgleda z upoštevanjem elementov kulturne krajine in ne smejo ovirati vzdrževanja komunalnih naprav in objektov.
Komunalne naprave in objekti, kot so transformatorske postaje, črpališča, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem terena.
19. člen
Zunanja ureditev
– višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem;
– okolico objekta se zazeleni z avtohtonimi rastlinami;
– tlakovanje parcele se praviloma izvaja s tlakovci;
– ograje so praviloma dopustne v zelenju iz avtohtonih grmovnic ali kot leseni plotovi, praviloma visoke do 1,20 m; vendar ne v gradbenih enotah z javno dejavnostjo (A in B);
– v primeru potrebe se zaradi varovanja objekta dodatno izvaja tudi z opornimi zidovi ob načelu upoštevanja avtohtonih načinov gradnje. Le-ta se lahko gradijo do višine 1,20 m, odmaknjeni od ceste najmanj 0,50 m. Vidno stran je potrebno zazeleniti ali obložiti z naravnim kamnom; vendar ne v gradbenih enotah z javno dejavnostjo (A in B);
– material za podporne zidove je naraven; okolico novih objektov se zazeleni z avtohtonimi rastlinami.
20. člen
Ureditvena enota A - pozidava jedra
Območje gručaste pozidave jedra je namenjeno javnim dejavnostim in stanovanjem. Javne dejavnosti so predvidene predvsem v pritličjih, lahko pa tudi v nadstropjih stavb vzdolž glavne prometne povezave skozi naselje, t.j. trasa sedanje cestne povezave Novo mesto - Zbure. Višja nadstropja in novogradnje na zahodnem robu so predvidene za stanovanja. Razvoj kmetijske dejavnosti je dovoljen zgolj v okviru obstoječih kmetij.
Obstoječe grajeno tkivo sestavljajo trške enote, ki se od glavne ceste lahko razvijajo le v okviru obstoječe zazidave, t.j. od osrednje prostorske osi navzven (objekti št. 22a, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 53, 53a, 47 in 51 - gostilna).
V razširjenem odprtem prostoru naselbinskega jedra, pred cerkvijo je osrednji trg naselja. Ob sanaciji prometa (po izgradnji obvozne ceste in ureditvi prometa ceste skozi jedro naselja) je potrebna preureditev talne ploskve trga. Obenem je predvidena odstranitev dotrajanega objekta (št. 49), nekdanjega sedeža KS. Na ta način se poveča parkovna ureditev jugovzhodno od gostilne. S prenovo gospodarskega objekta na njegovem južnem robu, ki je v pritličju namenjen trgovini, turistični in servisni ponudbi, v nadstropju pa gostinskemu programu, se park lahko ponovno uredi kot gostinski vrt. Ohranijo se obstoječi kostanji in kamnita škarpa, ki mora biti ustrezno prezentirana. Zahodni rob vrta je potrebno ločiti od obstoječe kmetije z arhitekturnim posegom (pergola, zid ipd.).
Objekt trgovine Mercator (št. 45) je predviden za dozidavo tako, da se gradbeni volumen objekta uravnoteži z prenovljenim gospodarskim poslopjem.
Sekvenca prečne zazidave na glavno ulico se proti jugu zaključi z novogradnjo centralnih dejavnosti, ki je prislonjena k obstoječemu nagibu terena. V nadstropju so lahko tudi stanovanjske površine.
Predvidena so tri nova stanovanjska objekta, od tega dva zahodno od trga in en vzhodno. Slemena so tako kot v obstoječem stanovanjskem območju v smeri vzhod-zahod.
Prometno se stanovanjsko hiše v zahodnem delu jedra napajajo preko nove dostavne ceste, ki se priključuje na glavno prometno povezavo skozi naselje.
Dovoljeno odstopanje je 10%, razen za stanovanjske objekte št. 10 in 35, kjer je dovoljeno odstopanje 5%.
21. člen
Ureditvena enota B
– območje cerkvenih objektov
Sedanja namembnost kompleksa cerkvenih objektov se ohranja. Ker gre za najbolj zaključen in dorečen prostorski sklop (cerkev, župnišče, stara mežnarija), z najkvalitetnejšimi arhitekturo, v območju niso predvidene novogradnje. Čeprav je stavni fond razmeroma slabo izkoriščen, pa je varovan kot arhitekturni spomenik, zato ga je potrebno le programsko oživiti in na ta način vključiti v naselje.
Vse prenovitvene posege na zgradbah, kakor tudi morebitno nadomestno gradnjo, ki mora slediti obstoječim gabaritom in ohranjati likovno prostorske in pomenske odnose obstoječih objektov, mora odobriti pristojni ZVNKD.
Predvidena je predvsem ureditev odprtega prostora.
Obstoječe grajeno tkivo sestavljajo trška (št. 36), stanovanjske enote ter kmetije (ostali objekti), se ob cestah lahko razvijajo le v okviru obstoječe zazidave, t.j. od osrednje prostorske osi navzven.
22. člen
Ureditvena enota C
– območje stanovanjske zazidave
V območju med načrtovano obvozno cesto in obstoječo stanovanjsko zazidavo enodružinskih prostostoječih hiš je predvidena zapolnitev nepozidanega prostora s petimi stanovanjskimi objekti enake tipologije kot obstoječa zazidava. Prevzeta je ortogonalna partcelacijska mreža novejše stanovanjske zazidave. Tlorisne dimenzije objektov so razvidne iz tabele, slemena prečno na obvozno cesto.
Zahodno od centralnega območja, med novejšo stanovanjsko gradnjo enodružinskih prostostoječih hiš in jedrom naselja, je danes slabo izkoriščen prostor - deponija gradbenega materiala, ki je namenjen prodaji. Ureditveni načrt zato povzema obstoječo parcelacijsko pravokotno mrežo kot izhodišče širitve stanovanjske zazidave. Novi objekti upoštevajo gradbeno linijo obstoječe zazidave, z izjemami, ki jih terjajo odmiki od prometnih površin ali ostalega gradbenega fonda.
Obstoječe grajeno tkivo sestavljajo trška (št. 56), stanovanjske enote ter kmetije (ostali objekti), se ob cestah lahko razvijajo le v okviru obstoječe zazidave, t.j. od osrednje prostorske osi navzven.
Predvideno je skupaj enajst stanovanjskih objektov. Slemena so tako kot v obstoječem stanovanjskem območju v smeri vzhod-zahod.
Dostava do posameznih objektov je urejena preko notranje dostavne ulice, s prečnimi odcepi med obstoječimi objekti.
Ob obvozni cesti je pas zelenja z drevoredno zasaditvijo, ki vizualno in zvočno ločuje prometne površine od območja stanovanjske zazidave.
Pomožni objekti se lahko gradijo le kot pritlične zgradbe. Ob novih posegih (dozidavah, prezidavah, sanacijah) se morajo uporabljati avtohtoni materiali, fasadni elementi, členitve fasadnih elementov, površinske obdelave fasad itd. Pri tem je potrebno upoštevati obstoječe gradbene linije znotraj parcele in sosednjih objektov. Objekti praviloma ne smejo biti večji kot 1/3 fundusa stanovanjskega objekta (do 50 m2). Gradnja večjih pomožnih objektov se lahko izvaja le po preveritvi vsakega posega posebej.
Dovoljeno odstopanje je 10%, razen za stanovanjski objekt št. 8, kjer je dovoljeno odstopanje 5%.
23. člen
Ureditvena enota D1
– enota domačij in vmesnih individualnih stanovanjskih hiš - zahodni del
Osnovni urbanistični vzorec je trška enota, ki ima v nizu vzdolž glavne prometne povezave Novo mesto - Zbure, praviloma javni program (objekti št. 65, 15, 17, 19 in 70 - gostilna), v nadstropju stanovanja. Kvalitetna arhitektura se obnavlja.
Ob novih posegih (dozidavah, prezidavah, sanacijah) se morajo uporabljati avtohtoni materiali, fasadni elementi, členitve fasadnih elementov, površinske obdelave fasad itd.
Pri tem je potrebno upoštevati obstoječe gradbene linije znotraj parcele in sosednjih objektov.
V notranjosti območja je dovoljena prostorska zgostitev enote s pozidavo prostorov, ki so ostali nepozidani. Pri teh dozidavah stavbe ohranijo svoj avtonomni videz. Novi objekti ne smejo presegati z obstoječimi stavbami določeno zazidalno višino morfološke enote. Poleg tega se morajo strešine predvidenih objektov z nagibom in smerjo slemena podrejati enoviti strukturi streh obstoječe zazidave.
Pomožni objekti so pritlični, namenjeni lahko tudi storitveni in proizvodni obrti, vendar pod pogojem, da ni negativnih vplivov na okolico. Pri tem je potrebno upoštevati obstoječe gradbene linije znotraj parcele in sosednjih objektov. Objekti praviloma ne smejo biti večji kot 1/3 fundusa stanovanjskega objekta (do 50 m2). Gradnja večjih pomožnih objektov se lahko izvaja le po preveritvi vsakega posega posebej.
Obstoječe grajeno tkivo sestavljajo trške enote, stanovanjske in kmetijske enote, se ob cesti lahko razvijajo le v okviru obstoječe zazidave, t.j. od osrednje prostorske osi navzven (ostali objekti).
V območju D1 zahodno od cestne povezave Novo mesto – Zbure je predvidena izgradnja desetih stanovanjskih objektov.
Dovoljeno odstopanje je 10%, razen za stanovanjske objekte št. 19 in 20, kjer je dovoljeno odstopanje 5%.
24. člen
Ureditvena enota D2
– enota domačij in vmesnih individualnih stanovanjskih hiš - pod Orešjem
V območju pod Orešjem je predvidenih enajst lokacij za individualne stanovanjske objekte enake velikosti.
Oblikovni pogoji za dozidave, prezidave, sanacije in pogoji za gradnjo pomožnih objektov so enaki pogojem za ured. enoto D1.
Dovoljeno odstopanje je 10%, razen za stanovanjske objekte št. 24 in 26, kjer je dovoljeno odstopanje 5%.
25. člen
Ureditvena enota D3, D4, D5, D6 in D7
– enote obstoječih kmetijskih objektov
V območju obstoječih kmetij se praviloma razvija kmetijska dejavnost. Zaradi neposredne bližine glavne prometne povezave skozi naselje, so v obuličnem nizu dovoljene tudi centralne dejavnosti in obrt in v nadstropju stanovanja. Načrt predvideva le obnovo obstoječega stavbnega fonda pri čemer se morajo uporabljati avtohtoni materiali, fasadni elementi, členitve fasadnih elementov, površinske obdelave fasad itd.
V ureditveni enoti D4 so v obstoječem grajenem tkivo tudi sestavljajo trška enote (št. 33 in 36), stanovanjske enote ter kmetije (ostali objekti), se ob cestah lahko razvijajo le v okviru obstoječe zazidave, t.j. od osrednje prostorske osi navzven.
V ureditveni enoti D6 so v obstoječem grajenem tkivo tudi sestavljajo trška enote (št. 37, 41 in 43), stanovanjske enote ter kmetije (ostali objekti), se ob cestah lahko razvijajo le v okviru obstoječe zazidave, t.j. od osrednje prostorske osi navzven.
Oblikovni pogoji za dozidave, prezidave, sanacije in pogoji za gradnjo pomožnih objektov so enaki pogojem za ured. enoto D1.
26. člen
Ureditvena enota E1 - pokopališče
Pokopališče ohranja tudi v bodoče status samostojno grajenega tkiva, kot obzidan prostor v naravnem pejsažu, ločen od grajenga okolja ostalega naselja.
Načrt predvideva širitev pokopališkega prostora s podvojitvijo (zrcalno sliko) obstoječega prostora preko osi, ki jo določa poslovilni objekt s predprostorom. Tudi nov del pokopališča je obzidan, enake velikosti kot obstoječi prostor: 51 × 63 m.
Območje je dostopno z vozili po sedanji cesti, parkiranje je predvideno vzdolžno ob vzhodnem robu cestišča. Peš dostop z naselbinskega jedra je ločen, speljan mimo cerkvenih objektov in preko zelenega območja.
27. člen
Ureditvena enota E2
– kompleks obstoječih proizvodnih prostorov in predvidene obrtne cone
Kompleks je dostopen s prometnimi sredstvi z zahodne strani, z obstoječega rekonstruiranega odcepa z glavne ceste Novo mesto-Zbure, peš pa z južne strani, tj. s smeri naselbinskega jedra.
Proizvodni komlepks Plastform je izrazito moteči element v prostoru kulturne krajine, zato so v njegovi neposredni okolici predvideni zazidalni in ozelenitveni posegi, ki naj izboljšajo krajinsko sliko prostorske enote.
Zahodno od kompleksa Plastdform je predvidena ureditev parkirišča za potrebe tovarne s 45 parkitnih mest za osebne avtomobile, med parkirišči in cesto se ob cesti izvede tudi avtobusno postajališče. Vzhodno od proizvodnega kompleksa je predvidena gosta drevesna zazelenitev, ki naj ustvari vizualno in zvočno mejo proti širšemu prostoru pokopališča.
V južnem predelu je predvidena pozidava z objekti obrtne cone, ki pravtako pomeni vizualno korekcijo s strani naselbinskega jedra. Čeprav je možna fazna izgradnja objektov obrtnih dejavnosti in delitev posameznih lokacij na manjše enote, pa je potrebna predhodna izdelava dokumentacije za celotno zazidalno območje glede na zahteve posameznih investitorjev. V obrtni coni so predvidene le tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje.
Zazidava obrtne cone, ima na južnem robu pritlični pas lokalov (šir. 6 m), medtem ko so proizvodni prostori postavljeni prečno v štirih dvoetažnih (P+1) traktih (30 × 12 m, z vmesnim internim prostorom šir. 12 m), s slemenom v smeri sever-jug.
Dovoljeno odstopanje je 10%, obvezne so gradbene linije objektov.
III. POGOJI ZA KOMUNALNE IN DRUGE UREDITVE
28. člen
Splošne usmeritve
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca posameznega voda. Na obstoječih objektih je dovoljeno samo redno vzdrževanje.
Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih naprav je potrebno upoštevati dolgoročno potrebo prostora za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in objekti, kakor tudi njihovo usklajenost in medsebojna križanja.
Investitorji so dolžni pred zasipom ali predajo komunalne naprave ali objekta izdelati kataster komunalne naprave in objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljalcu komunalne naprave in objekta.
29. člen
Ceste – obvoznica
Regionalna cesta R-386, odsek 1385 Zbure-Mačkovec poteka skozi središče naselja Šmarjeta. Gradnja obvoznice bo izvajana po posebnem projektu, tehnične podloge in idejno rešitev za rekonstrukcijo regionalne ceste R-386, odsek 1385 Zbure-Mačkovec od KM 2.860 do KM 3.325 je po naročilu SOB Novo mesto Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora izdelalo Cestno podjetje Novo mesto (št. projekta 45/92).
Cesta je razvrščena v 3. prometni razred, računska hitrost je 60 km/h, širina voznih pasov je 2,75 m, NPP 9 m.
Lokalne priključke smo v celoti povzeli iz omenjenega projekta.
Od dela ceste od odcepa za OŠ do predvidenega križi- šča nove obvoznice bo izveden enostranski pločnik šir. 1,60 m, od križišča do jedra pa bo po izvedbi obvoznice urejen obojestranski pločnik.
Predvidena avtobusna postajališča v naselju Šmarjeta se izvajajo kot nadkrita. Oblikovanje avtobusne postaje vključiti v krajevno značilno oblikovanje kot urbani element.
30. člen
Lokalne ceste - ulice
Ob zamenjavi zgornjega ustroja cestnega telesa se rekonstruirajo tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v njem. Glede na potreben in predviden obseg potrebnih novogradenj in rekonstrukcij obstoječih komunalnih naprav zamenjava zgornjega ustroja lokalnih cest bo potrebna za vse ceste (ulice). Dinamiko zamenjave, zaradi še ne znanega zaporedja rekonstrukcij, bo potrebno določati naknadno in sicer tako, da se za posamezno ulico izvedejo hkrati vse potrebne rekonstrukcije komunalnih vodov in šele potem zamenjava zgornjega ustroja cest.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo ceste in cestnih objektov.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom. Vsak objekt ima zagotovljen urgentni dovoz, ki se niveletno prilagajajo cestam, maksimalni padec uvoza proti cestišču je 3,5%. Minimalni radij uvoza R min. je 4 m in ne večji od 8 m. Minimalna širina uvoza je 3,5 m, priporočljiva širina je 4,50 m. Uvozi se v celoti asfaltirajo. Meteorne vode se odvajajo preko požiralnikov in peskolovcev, delno po terenu, delno v potok. Slepo zaključene ulice se morajo izvesti z obračališčem.
Ob lokalni cesti proti OŠ do obstoječega križišča z regionalno cesto bo izveden enostranski pločnik šir. 1,60 m.
Pri posegih, ki tangirajo prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa.
31. člen
Manipulacijske površine
Na vsaki lokaciji so predvidene manipulacijske površine prilagojene potrebi posameznega investitorja. Namenjene so za dostope k objektom in so v asfaltni izvedbi. Skupni manipulativni prostor je predviden le v centru ob trgovini.
32. člen
Parkirišča
Parkirišča morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču objekta. Pri opredeljevanju namembnosti oziroma pri spreminjanju namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti.
33. člen
Vodovod
Območje Šmarjete je navezano na dva sistema napajanja:
– preko glavnega vodovodnega sistema Novega mesta z zajetja ‘Jezero’ v Družinski vasi. Vodovod od zajetja poteka ob regionalni cesti, skozi naselje Brezovica in ob šoli do ureditvenega območja, dimenzija cevovoda Šmarjete je Al 90×10,
– druga veja s 60m3 rezervoarja zahodno od Gorenje vasi (H=262,70 m.n.v.) dimenzija cevovoda je PVC 90×10.
Za normalno oskrbo z vodo zadostuje obstoječi vodovod Al 90×10. Za potrebe novogradnje se zgradijo veje V1, V2 in V3 (LŽ Ø150), kar zagotavlja potrebno preskrbo novih objektov.
Pri prečkanjih ceste se vodovodna cev zaščiti z betonskimi cevmi, dodatna zaščita pa je tudi potrebna pri križanjih z ostalimi komunalnimi napravami in objekti, kjer mora biti vodovodna cev zaščitena 1 m levo in desno od mesta križanja.
Vodovod se polaga minimalno v odmiku enega metra od ostalih komunalnih vodov in naprav.
Območje Šmarjete je navezano na dva sistema napajanja in sicer: preko glavnega vodovodnega sistema Novega mesta z zajetja ‘Jezero’ v Družinski vasi. Vodovod od zajetja poteka ob regionalni cesti, skozi naselje Brezovica in ob šoli do ureditvenega območja, dimenzija cevovoda Šmarjete je LŽ Ø 150, druga veja s 60 m3 rezervoarja zahodno od Gorenje vasi (H=262, 70 m.n.v.) dimenzija cevovoda je LŽ Ø 150.
34. člen
Požarna voda
Za gašenje požara se predvidijo hidranti. Za hidravlično dimenzioniranje vodovoda se upošteva gašenje požara iz dveh hidrantov istočasno. Zaradi večje požarne obremenitve objektov trgovine in obrti se za dodaten varnostni ukrep predpiše suho gašenje.
35. člen
Kanalizacija
Na območju Šmarjete je izvedena kanalizacija v ločenem sistemu, delno se v obstoječo kanalizacijo odvajajo tudi meteorne vode.
Čistilna naprava je obstoječa kapacitete 700 E/dan, Q=2,5 l/s. Zaradi predvidenih novih gradenj je potrebno dograditi sekundarno omrežje v ločenem sistemu.
Meteorno vodo se odvaja po terenu in v potok Prinovec. V meteorno kanalizacijo se odvajajo le meteorne vode s cestišč in s parkirišč preko lovilcev olj in maščob z iztokom v potok. Za odvajanje vode s projektirane obvoznice se zgradi meteorna kanalizacija z izpustom v potok. Ta bo izvedena po posebnem projektu. Za ostale ceste se ob rekonstrukcijah izvaja odvodnjavanje praviloma z muldam.
Priključki meteorne kanalizacije v obstoječu in predvideno fekalno kanalizacijo niso dovoljeni.
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati:
– odlok o javni kanalizaciji (SDL, št. 10/84) in
– tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (SDL, št. 7/87).
36. člen
Fekalna kanalizacija
Predvidena je uporaba avtoklaviranih azbestcementnih kanalizacijskih cevi.
Kolikor bi prišlo do uporabe drugih cevi je predhodno potrebno preveriti hidravlični izračun.
V severnem in vzhodnem delu naselja Šmarjeta je zgrajena kanalizacija v mešanem sistemu.
Na obstoječo in predvideno fekalno kanalizacijo se priključujejo vsi objekti, vsebnost odpadne vode mora ustrezati pogojem 32. člena pravilnika o javni kanalizaciji (SDL, št. 12/84).
Priključke kanalizacije objektov na javno kanalizacijsko omrežje izvajajo investitorji, prevzame JP Komunala Novo mesto.
V območju opredeljenem za obrtne in proizvodne dejavnosti so dovoljene le take dejavnosti, kjer v tehnološkem postopku ni predvidena uporaba tehnološke vode, ali dejavnosti, ki zagotavljajo lastno čiščenje tehnološke vode. Pred izpustom morajo investitorji izvesti kontrolni jašek.
Izračuni dejanskih dotokov in na terenu evidentirane motnje, ter dotrajanost obstoječega omrežja zahtevajo delno rekonstrukcijo obstoječega omrežja, gradnjo razbremenilnika visokih vod (na obstoječo kanalizacijo so priključene tudi meteorne kanalizacije).
VI. REKONSTRUKCIJE IN PRESTAVITVE OBSTOJEČIH KANALOV
Se izvedejo v skupni dolžini 442,25 m, od tega:
OBSTOJEČI KANAL 1:
– rekonstrukcija kanala od J29-J24 in rekonstrukcija razbremenilnika v dolžini 194,60 m v Ø 50
– rekonstrukcija od J14-J13 v Ø 50 v dolž. 62,35 m
– rekonstrukcija kanala od J13 do J1, ki ni zgrajena iz ustreznih materialov in ni vodotesna poteka po isti trasi kot obstoječa in je predvidena kot vzdrževalna dela
– pred J19 izvede razbremenilnik z dušilko
– rekonstrukcija od J14-J13 v Ø 50 v dolž. 62,35 m.
PREDVIDENI KANALI
Predvideni kanali so sekundarni, razen kanala F na katerega se priključujeta kanala G in H.
Skupna dolžina kanalov je: 1.790,81 m
KANAL A: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov zahodno od rekonstruirane obvoznice, priključek v obst. kanal v J48; Ø 20, DOLŽ. 42,00 M1
KANAL B: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov zahodno od rekonstruirane obvoznice, priključek v obst. kanal v J51; Ø 20, dolž. 123,15 m
KANAL C: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov zahodno od regionalne ceste in se priključuje na obstoječi kanal ob cesti v J16 Ø 20, dolž. 101,81 m
KANAL D1: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov zahodno od regionalne ceste in se priključuje na obstoječi kanal ob cesti v J1 in J14a, Ø 20, dolž. 62,21 m
KANAL D2: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov zahodno od regionalne ceste in se priključuje na obstoječi kanal ob cesti v J1 Ø 20, dolž. 59,00 m
KANAL E: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov JV od regionalne ceste in se na predvideni kanal F se priključuje v J8 Ø 20, dolž. 66,50 m
KANAL F: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz JV dela naselja in se priključuje na obstoječi kanal ob regionalni cesti v J4 Ø 820, dolž. 301,26 m
KANAL G: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz JV dela naselja in se priključuje na kanal F v J4, Ø 20, dolž. 74,00 m
KANAL H: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz JV dela naselja in se priključuje na kanal F v J5, Ø 20, dolž. 281,47 m
KANAL I: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz Z dela jedra in se na obstoječi kanal 1 priključi v J49, Ø 20, dolž. 126,00 m
KANAL J: Rekonstrukcija obstoječega kanala 1 od J35-J40 (prestavitev ob obrtnih lokacijah) poteka od obstoječega jaška J35 do J40, obstoječi kanal se opusti, kanal J se na obstoječo kanalizacijo priključi v J35 v Ø 30 v dolžini 101,00 m
KANAL K: Predviden za odvajanje odpadnih voda iz objektov vzhodnega dela jedra in poteka po dolini potoka, na obstoječi kanal se priključi v J18, Ø 20, dolž. 422,30 m.
37. člen
Oskrba z električno energijo
Šmarjeta se z električno energijo napaja preko obstoječega 20 kv daljnovoda.
Obstoječe sekundarno energetsko omrežje ne zadošča potrebam predlaganega programa in je potrebna gradnja dodatne TP.
Visokonapetostno omrežje
Za potrebe novih lokacij in tudi zaradi izboljšanja oskrbe, se zgradi nova transformatorska postaja.
Skupna predvidena moč: 430 kW, upoštevana tipska TP 630 kW.
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati predpise s tega področja.
Električno omrežje se v območju naselja izgradi kabelsko, posamezne prostostoječe kabelske omarice se locirajo na vizualno neizpostavljena mesta, kar velja tudi za omarice na fasadah.
Upravljalec mora zagotavljati dovolj energije za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih poda v elektroenergetskem soglasju.
Nizkonapetostno omrežje
Obstoječe nizkonapetosno omrežje je vodeno na območju Šmarjete z zračnimi kabli. Postopno se rekonstruira in izvede z zemeljskim kablom.
Za nizkonapetostno omrežje se izvede od nove trafo postaje kabelska kanalizacija iz PVC 160.
Za nove lokacije se položi kabel PP 41 A 4×150 +2,5 mm2.
Javna razsvetljava
V območju Šmarjete je že delno izvedena javna razsvetljava in se obstoječe dopolni. Za svetilke se upoštevajo tipizirane, višina kandelabrov je 7 m.
Kabli PP 41 A 4×10+2,5 mm2 se položijo ob nizkonapetostnem razvodu. Razporeditev svetilk ob regionalni cesti in obstoječih ulicah je razvidna v grafičnih prilogah in praviloma ne bo večja od 40 m.
Ničenje in ozemljitev
Vsi objekti morajo imeti ničenje s pocinkanim jeklenim trakom in priključitev v razdelilni omarici.
38. člen
TK omrežje
Obstoječe TK omrežje omogoča zadostno število priključkov. Šmarjeta je na ATC navezana z zračnim kablom in z zemeljskim kablom.
Za vsak stanovanjski objekt je potreben telefonski priključek, za objekte, kjer so predvidene tudi druge dejavnosti pa telefonski in telefax priključek.
Predvideno št. priključkov: ca. 60 parov.
39. člen
Ogrevanje
Posamezni investitorji bodo individualno razreševali ogrevanje objektov, ki je odvisno tudi od vrste dejavnosti. Predvideno je, da vsak investitor zgradi lastno kurilnico na tekoča goriva z možnostmi gradnje vkopanih dvoplaščnih cistern.
40. člen
Plin
V koridorju obvoznice je potrebno predvideti potek trase plinovoda. Razvod plinovodnega omrežja bo izveden po posebnem projektu in ni predmet tega ureditvenega načrta.
41. člen
Odstranjevanje odpadkov
Vsi komunalni odpadki bodo odstranjevani z zbiranjem v kontejnerjih in rednim odvozom na komunalno deponijo. Kontejnerji bodo postavljeni po krajevnem razporedu.
Pri posameznih investitorjih na območju obrtno storitvene cone Šmarjete bodo v proizvodnih procesih nastajali tudi posebni odpadki. Natančna opredelitev bo možna po dokončno znanih dejavnostih, ki bodo na tem območju. Ravnanje s posebnimi odpadki se ureja skladno z zakonom o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki (Uradni list SRS, št. 20/86).
Posebni odpadki bodo začasno skladiščeni z zakonom predpisanimi začasnimi skladišči, ki jih ureja vsak investitor posebej. Končna dispozicija odpadkov bo določena, skladno z državnim konceptom razreševanja problematike posebnih odpadkov.
V. FAZNOST GRADNJE
42. člen
Gradnja v območju ureditvenega načrta je razdeljena v naslednje faze:
I. faza: - gradnja primarnega komunalnega omrežja:
rekonstrukcija obstoječe kanalizacije,
gradnja TP in kabliranje obstoječega DV,
rekonstrukcija obstoječega in gradnja
primarnega vodovoda V1,
– gradnja objektov, ki jih je možno priključiti na obstoječe komunalne naprave.
II. faza: - gradnja sekundarnega komunalnega omrežja:
dograditev kanalizacijskega omrežja
dograditev vodovodnega omrežja
dograditev NN omrežja
dograditev TK omrežja
– gradnja cest,
– gradnja komunalnih priključkov,
– gradnja pločnika ob cesti,
– gradnja objektov.
VI. PREHODNE DOLOČBE
43. člen
Ureditveni načrt je osnova za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, le-ta se pridobivajo na pobudo lastnikov zemljišč.
Stroški izgradnje infrastrukturnega omrežja za potrebe novih lokacij in ureditev predvidenih s tem ureditvenim načrtom bremenijo lastnike zemljišč, ki se odločijo za gradnjo na svojem zemljišču ali končne investitorje objektov.
44. člen
Komunalno opremljanje območja z objekti sekundarnega pomena izvaja na podlagi pobude lastnikov zemljišč KS Šmarjeta ali Mestna občina Novo mesto v skladu z družbenim planom Mestne občine Novo mesto.
45. člen
Investitorji lokacij so lastniki zemljišč in zasebniki, ki si na javnem razpisu pridobijo pravico do uporabe stavbnih zemljišč.
46. člen
Po izgradnji komunalnih naprav, takoj po pridobitvi uporabnih dovoljenj oziroma še pred uporabo le-teh, morajo pristojna komunalna podjetja zgrajene komunalne naprave prevzeti v upravljanje.
47. člen
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se primerno vzdržujejo v sedanjih namembnostih.
48. člen
Ureditvena situacija za pridobivanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja se izdela na pobudo lastnika zemlji- šča z upoštevanjem določil in toleranc tega ureditvenega načrta.
VII. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
50. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto in Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto.
51. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-23/96
Novo mesto, dne 25. januarja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
mestne občine
Novo mesto
Janez Mežan l. r.
