Na podlagi šestega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 69. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) ter prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št.4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obrambnem načrtovanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se določajo nosilci, postopek izdelave ter vsebina obrambnih načrtov, postopek in način pripravljanja, načrtovanja in izvajanja mobilizacije, postopek načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacija materialne in zdravstvene oskrbe v vojni, začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni in naloge upraviteljev obrambnih načrtov.
2. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Obrambni načrt je celota organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih rešitev, s katerimi se zagotavlja postopen, organiziran in usklajen prehod na delovanje v vojnem stanju, ter določa organizacija in način dela, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje dejavnosti organa oziroma organizacije.
2. Obrambni dokumenti so dokumenti, s katerimi se določajo posamezne organizacijske, kadrovske in materialne rešitve za delovanje v vojnem stanju organa, organizacije ali lokalne skupnosti.
3. Mobilizacijska zbirališča so območja, ki so določena za zbiranje ljudi in materialnih sredstev ob mobilizaciji, oziroma mirnodobne lokacije organa, gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije. Mobilizacijska zbirališča so osnovna in rezervna. Sile za zaščito, reševanje in pomoč, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije imajo praviloma samo osnovna mobilizacijska zbirališča.
4. Povelje za izvajanje mobilizacije je akt Državnega zbora, predsednika republike ali Vlade Republike Slovenije oziroma akt vodenja ali poveljevanja za izvajanje mobilizacije, sprejet v skladu z zakonom.
5. Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se na podlagi izkazanih ali ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske vojske, policije, sil za zaščito, reševanje in pomoč, državnih organov, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojni.
6. Upravitelj obrambnega načrta ali obrambnih dokumentov je organ ali oseba, ki skrbi za varovanje in za sprotno dopolnjevanje obrambnega načrta oziroma obrambnih dokumentov.
II. NOSILCI IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV IN OBRAMBNIH DOKUMENTOV
3. člen
Obrambne načrte po tej uredbi izdelujejo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstva, upravne enote, Banka Slovenije ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.
Vladne službe, občine in pokrajine izdelujejo obrambne dokumente.
4. člen
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje in storitev v vojnem stanju, izdelujejo obrambne dokumente.
Javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost, v vojni opravljajo svoje naloge v skladu z aktom o ustanovitvi in predpisi. Poleg tega so dolžne opravljati tudi tiste naloge, ki jim jih določijo pristojni državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti.
5. člen
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki ne izdelujejo obrambnih načrtov ali obrambnih dokumentov, v vojnem stanju nadaljujejo z delom v skladu z nastalimi razmerami in odločitvami pristojnih organov.
III. POSTOPEK IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV IN OBRAMBNIH DOKUMENTOV
6. člen
Vlada, ministrstva, upravne enote in Banka Slovenije izdelajo svoje obrambne načrte na podlagi ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. Generalštab Slovenske vojske izdela načrt uporabe Slovenske vojske, Štab Civilne zaščite Republike Slovenije pa načrt zaščite in reševanja ob vojaškem napadu na Republiko Slovenijo.
Pristojna ministrstva izdajo usmeritve, na podlagi katerih izdelajo svoje obrambne načrte upravne enote ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.
Vladne službe izdelajo svoje obrambne dokumente na podlagi usmeritev vlade.
IV. OBRAMBNI NAČRTI IN OBRAMBNI DOKUMENTI
1. Vsebina obrambnih načrtov in obrambnih dokumentov
7. člen
Obrambni načrt države sestavljajo obrambni načrt vlade, obrambni načrti ministrstev, načrt uporabe Slovenske vojske in načrt Štaba za Civilno zaščito Republike Slovenije ter obrambni dokumenti vladnih služb. Načrt sprejema vlada, razen obrambnih načrtov ministrstev in obrambnih dokumentov vladnih služb, ki jih sprejemajo pristojni ministri oziroma predstojniki vladnih služb.
V obrambnem načrtu vlade se načrtujejo:
– priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost;
– mobilizacija;
– način dela vlade;
– organizacija, delovanje in ukrepi gospodarstva (ukrepi gospodarske obrambe) in drugih dejavnosti;
– psihološka obramba.
Dokumente, ki se nanašajo na organizacijo, delovanje in ukrepe gospodarstva in drugih dejavnosti v vojnem stanju, izdelajo pristojna ministrstva, ostale dele obrambnega načrta pa Urad predsednika vlade in druge vladne službe.
Načrt psihološke obrambe obsega rešitve za vodenje in koordinacijo psihološke obrambe, organiziranost in delovanje javnih glasil in medijev, ukrepe informiranja in propagande za krepitev obrambne zavesti ter ukrepe propagandnega in psihološkega vojskovanja proti napadalcu.
8. člen
V obrambnih načrtih ministrstev se načrtujejo:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– način dela ministrstev;
– opravljanje dejavnosti iz pristojnosti ministrstev.
O sprejemu obrambnih načrtov ministri seznanjajo vlado.
V obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo se načrtuje tudi zagotavljanje pogojev za delo predsednika republike, vlade in Državnega zbora ter delovanje upravnih zvez. Delovanje upravnih zvez se načrtuje v skladu s posebnimi predpisi.
V načrtu uporabe Slovenske vojske se načrtuje tudi mobilizacija Slovenske vojske.
Vsebino načrta uporabe Slovenske vojske določi minister za obrambo.
9. člen
V obrambnih dokumentih, ki jih izdelujejo vladne službe, se načrtujejo potrebne organizacijske, materialne in kadrovske rešitve za nepretrgano opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.
10. člen
V obrambnih načrtih upravnih enot se načrtujejo:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– organizacija in način dela upravnih enot;
– opravljanje dejavnosti iz pristojnosti upravnih enot.
11. člen
V obrambnem načrtu Banke Slovenije se načrtujejo:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– organizacija in delovanje Banke Slovenije.
12. člen
V obrambnih načrtih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, se načrtujejo:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– organizacija in delovanje.
13. člen
V obrambnih dokumentih, ki jih izdelujejo občine in pokrajine, se določi organizacija in način dela v vojnem stanju, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz njihove pristojnosti.
Občine in pokrajine v svojih obrambnih dokumentih načrtujejo tudi potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti, ki jih je država prenesla na lokalne skupnosti.
14. člen
V obrambnih dokumentih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki v vojnem stanju opravljajo proizvodnjo in storitve v obsegu, določenim s pogodbo, se določijo potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za opravljanje proizvodnje ali storitev v vojni.
Javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost, izdelujejo obrambne dokumente za opravljanje svojih nalog v vojnem stanju.
2. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost
15. člen
Vlada v skladu z zakonom določi obseg in vrsto priprav za izvajanje ukrepov za pripravljenost, ki jih načrtujejo Slovenska vojska, ministrstva in vladne službe, upravne enote, Banka Slovenije, Štab Civilne zaščite Republike Slovenije in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.
Če je za uveljavitev posameznega ukrepa za pripravljenost potrebno sprejeti ali spremeniti predpis, priprave obsegajo tudi izdelavo predloga predpisa ali njegovih sprememb.
3. Mobilizacija
3.1. Priprave za izvajanje mobilizacije
16. člen
Priprave za izvajanje mobilizacije obsegajo:
– načrtovanje mobilizacije;
– razporeditev državljanov in kadrovsko popolnitev;
– materialne in druge priprave;
– usposabljanje za izvajanje mobilizacije.
17. člen
Načrtovanje mobilizacije obsega izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje mobilizacijskih dokumentov.
Mobilizacija se načrtuje na ravni države kot splošna mobilizacija, tako da je mogoče izvajati tudi delno javno ali tajno mobilizacijo ali samo mobilizacijo Slovenske vojske oziroma samo mobilizacijo državnih organov in drugih nosilcev civilne obrambe oziroma sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Priprave za izvajanje splošne mobilizacije in mobilizacije Slovenske vojske usklajuje Ministrstvo za obrambo.
18. člen
Z razporejanjem državljanov na obrambne dolžnosti oziroma v sile za zaščito, reševanje in pomoč se zagotavljajo potrebne kadrovske zmogljivosti v vojnem stanju. V Slovenski vojski se zagotavljajo v skladu s formacijo vojne sestave, v silah za zaščito, reševanje in pomoč po merilih za njihovo organiziranje in opremljanje, pri nosilcih civilne obrambe pa v skladu z njihovo organizacijo in sistemizacijo za izvajanje njihovih nalog.
19. člen
Generalštab Slovenske vojske, poveljstva, enote in zavodi Slovenske vojske izdelajo v skladu z organizacijsko mobilizacijskim razvojem Slovenske vojske predloge načrtov popolnitve vojne sestave z vojaškimi obvezniki in materialnimi sredstvi glede na formacijo funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti in pogoje za njihovo opravljanje ter potrebna materialna sredstva in opremo. Predlogi načrtov popolnitve se pošljejo organizacijski enoti Ministrstva za obrambo, pristojni za vojaške zadeve.
Iz predlogov načrtov popolnitve iz prejšnjega odstavka mora biti razvidno tudi, katere dolžnosti se popolnjujejo s pripadniki stalne sestave Slovenske vojske ali delavcev Ministrstva za obrambo, oziroma katera materialna sredstva in oprema se zagotavljajo iz sredstev in opreme Slovenske vojske in katera materialna sredstva je potrebno zagotoviti na podlagi materialne dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: sredstva iz popisa).
V predlogih načrtov iz prvega odstavka tega člena se lahko načrtuje pri vojaško teritorialnih poveljstvih tudi formiranje in popolnitev skupin za iznos materialnih sredstev iz skladišč Slovenske vojske med mobilizacijo oziroma za vzdrževanje in varovanje vojaških objektov, kadar jih zapustijo poveljstva in enote.
20. člen
Organizacijska enota Ministrstva za obrambo iz prejšnjega člena na podlagi predlogov načrtov popolnitve vojne sestave Slovenske vojske izdela načrte popolnitve, ki jih posreduje upravam za obrambo Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: uprave za obrambo). Uprave za obrambo so odgovorne za njihovo izvršitev. Uprave za obrambo so dolžne uskladiti popolnitev poveljstev enot in zavodov s pristojnimi poveljstvi.
21. člen
Popolnitev na podlagi delovne dolžnosti oziroma popolnitev sil za zaščito, reševanje in pomoč z delavci, pripadniki Civilne zaščite oziroma državljani, ki prostovoljno opravljajo naloge v silah za zaščito, reševanje in pomoč, ter s sredstvi iz popisa predlagajo pristojni upravi za obrambo vodje priprav civilne obrambe ter organi oziroma osebe, odgovorne za organiziranje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Kadrovsko in materialno popolnitev iz prejšnjega odstavka zagotovi uprava za obrambo, ki državljane in imetnike sredstev iz popisa, na katere se nanaša predlog za popolnitev, vodi v evidenci. Popolnitev se izvrši po usklajevanju s predlagateljem popolnitve.
Uprave za obrambo razporedijo potrebno število državljanov na podlagi vojaške dolžnosti za opravljanje enotne kurirske službe.
22. člen
V vojnem stanju se, ne glede na določbe 19. in 21. člena te uredbe, predlogi in zahteve za dopopolnitev Slovenske vojske, ki jih predlagajo samostojni bataljoni, njim enake ali višje enote, pošiljajo neposredno upravi za obrambo, ki državljane in imetnike sredstev iz popisa vodi v evidenci. Na tej podlagi uprave za obrambo izvršijo popolnitev ob smiselni uporabi določb te uredbe, ki urejajo popolnitev v miru.
23. člen
Uprave za obrambo mobilizacijske pozive za popolnitev na podlagi delovne dolžnosti oziroma popolnitev na podlagi materialne dolžnosti potreb izvajalcev civilne obrambe ter sil za zaščito, reševanje in pomoč pošljejo predlagatelju popolnitve, razen v tistih primerih, ko se pozivanje izvaja z enotno kurirsko službo.
24. člen
Materialne in druge priprave mobilizacije obsegajo predvsem zagotovitev sredstev iz popisa, potrebnih za delo ali delovanje v vojnem stanju, določitev in ureditev mobilizacijskih zbirališč ter materialno in zdravstveno oskrbo med mobilizacijo.
25. člen
Usposabljanje za izvajanje mobilizacije obsega usposabljanje za posredovanje povelja za izvajanje mobilizacije ter izvrševanje nalog, ukrepov in aktivnosti, določenih z mobilizacijskimi dokumenti.
3.2. Mobilizacijski dokumenti
26. člen
Mobilizacijski dokumenti so:
– dokumenti za organizacijo in način posredovanja oziroma prejema povelja za izvajanje mobilizacije;
– dokumenti za organizacijo in izvedbo pozivanja;
– dokumenti za organizacijo prehoda na delo v vojnem stanju.
27. člen
Mobilizacijski dokumenti vlade, ministrstev, upravnih enot, Banke Slovenije ter gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo države, obsegajo dokumente za organizacijo in način posredovanja oziroma prejema povelja za izvajanje mobilizacije, dokumente za organizacijo in izvedbo pozivanja ter dokumente za organizacijo prehoda na delo v vojnem stanju.
Ministrstvo za obrambo izdeluje dokumente za organizacijo in način posredovanja povelja za izvajanje mobilizacije, vodi evidenco in karto mobilizacijskih zbirališč vlade, ministrstev, upravnih enot, Banke Slovenije, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo države oziroma opravljajo proizvodnjo vojaške oborožitve in opreme, ter mobilizacijskih zbirališč poveljstev in enot Slovenske vojske, enot za zveze sil za zaščito, reševanje in pomoč iz državne pristojnosti ter občinskih štabov Civilne zaščite.
Mobilizacijski dokumenti ministrstev in upravnih enot so sestavni del dokumentov obrambnega načrta, v katerih načrtujejo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju.
Mobilizacijski dokumenti Banke Slovenije ter gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo države, so sestavni del dokumentov obrambnega načrta, v katerih načrtujejo svojo organizacijo in delovanje v vojnem stanju.
28. člen
V dokumentih za organizacijo in način posredovanja oziroma prejema povelja za izvajanje mobilizacije se določi organizacija in način posredovanja oziroma prejema povelja, poročanje, roki za poročila o poteku mobilizacije ter pregled izvajalcev mobilizacije, ki se jim posreduje povelje.
Enotna kurirska služba Ministrstva za obrambo, organizirana pri izpostavah uprav za obrambo, prenaša povelje za izvajanje mobilizacije tudi županom in predsednikom pokrajin oziroma vodjem priprav civilne obrambe ter občinskim poveljnikom Civilne zaščite v regijah in občinah, vsaka na območju, za katerega je teritorialno pristojna, če povelja ni mogoče prenesti na drug način.
29. člen
V dokumentih za organizacijo pozivanja se določijo načini pozivanja vojaških in delovnih obveznikov, pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč ter delavcev organov in organizacij, v skladu z organizacijo in sistemizacijo za delo v vojnem stanju. V teh dokumentih se določijo tudi načini pozivanja imetnikov sredstev iz popisa.
Pozivanje vojaških obveznikov in imetnikov sredstev iz popisa po formaciji vojne sestave Slovenske vojske izvaja enotna kurirska služba pri izpostavah uprav za obrambo. Pripadniki stalne sestave Slovenske vojske se pozivajo na način, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Pozivanje delovnih obveznikov in imetnikov sredstev iz popisa, razporejenih na podlagi organizacije in sistemizacije za delo v vojnem stanju, izvajajo službe, ki jih organizirajo vodje priprav civilne obrambe.
Pozivanje pripadnikov Civilne zaščite in pripadnikov drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter imetnikov sredstev iz popisa organizirajo ustrezne službe za podporo pri štabih Civilne zaščite.
30. člen
Enotno kurirsko službo sestavljajo mobilizacijske komisije, inštruktorji in kurirji.
Število mobilizacijskih komisij in območje njihovega delovanja določijo uprave za obrambo. Uprave za obrambo skrbijo tudi za usposabljanje enotne kurirske službe.
Mobilizacijske komisije iz prejšnjega odstavka skrbijo za pravočasno vročanje pozivov, vzdržujejo zvezo z izpostavami in jim poročajo o poteku pozivanja ter razrešujejo probleme, ki nastajajo med mobilizacijo. Mobilizacijske komisije pri izvajanju mobilizacije sodelujejo z občinami.
31. člen
V dokumentih za organizacijo prehoda na delo v vojnem stanju se načrtujejo mobilizacijska zbirališča ter določijo potrebne spremembe ali dopolnitve organizacije in sistemizacije za delo v vojnem stanju, seznam delavcev po sistemizaciji za delo v vojnem stanju ter zagotovitev orožja, zaščitne in druge opreme.
Ministrstva in vladne službe praviloma ne načrtujejo sprememb v organizaciji za delovanje v vojnem stanju.
32. člen
Mobilizacijski dokumenti gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, s katerimi so sklenjene pogodbe za opravljanje proizvodnje in storitev v vojnem stanju, obsegajo organizacijo pozivanja in seznam delavcev, potrebnih za izvajanje nalog, določenih s pogodbami, in so sestavni del njihovih obrambnih dokumentov.
Mobilizacijski dokumenti javnih podjetij, zavodov in organizacij, ki so jim določene naloge za delo v vojnem stanju, obsegajo organizacijo pozivanja in seznam delavcev, potrebnih za izvajanje nalog, in so sestavni del njihovih obrambnih dokumentov.
33. člen
Mobilizacijski dokumenti občin in pokrajin obsegajo organizacijo pozivanja in seznam delavcev, potrebnih za izvajanje nalog v vojnem stanju, in so sestavni del njihovih obrambnih dokumentov.
3.3. Izvajanje mobilizacije
34. člen
Predlog za izvajanje splošne mobilizacije pošlje vlada Državnemu zboru in o tem obvesti tudi predsednika republike.
Predlog za izvajanje mobilizacije Slovenske vojske pošlje vlada predsedniku republike in o tem obvesti tudi Državni zbor.
O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti Slovenske vojske minister za obrambo obvesti predsednika republike.
35. člen
Trajanje mobilizacije, prednost pri uporabi prometnic ter obseg materialne in zdravstvene oskrbe v času izvajanja mobilizacije določi vlada.
36. člen
Organizacijo in način posredovanja in prejema povelja za mobilizacijo ter poročanje o poteku mobilizacije določi minister za obrambo. Minister za obrambo podrobneje uredi tudi priprave in izvajanje mobilizacije Slovenske vojske. Minister za notranje zadeve podrobneje uredi priprave in izvajanje mobilizacije v policiji.
Mobilizacija enot za zveze se izvaja na način, določen za Slovensko vojsko.
4. Načrtovanje proizvodnje in storitev v vojni
37. člen
V dokumentih za delovanje ministrstev in vladnih služb, občin in pokrajin se določijo naloge in osnovne rešitve za opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti v vojnem stanju.
38. člen
Na podlagi izkazanih ali ocenjenih potreb Slovenske vojske, policije, sil za zaščito, reševanje in pomoč, ocenjenih potreb prebivalstva in državnih organov ter drugih obrambnih potreb določijo pristojna ministrstva surovine, proizvode in storitve, ki jih je potrebno zagotavljati v vojnih razmerah, ocenijo možnosti zagotavljanja teh surovin, proizvodov in storitev ter načrtujejo potrebne ukrepe za njihovo zagotovitev. Pri tem uporabljajo podatke statističnih raziskovanj in drugih evidenc v skladu z zakonom.
39. člen
Pristojna ministrstva morajo načrtovati ekonomske, administrativne in druge ukrepe za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti Republiki Sloveniji v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč. Ukrepe morajo medsebojno uskladiti in pripraviti predloge predpisov za njihovo uveljavitev.
5. Materialna in zdravstvena oskrba v vojni
40. člen
Za organiziranje, zagotavljanje in izvajanje enotnega sistema materialne in zdravstvene oskrbe Slovenske vojske, policije, sil za zaščito, reševanje in pomoč, prebivalstva in drugih državnih organov v vojni skrbijo ministrstva, upravne enote, občine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. V ta namen v miru izvajajo priprave in izdelujejo dokumente v skladu z zakonom in to uredbo.
Materialna in zdravstvena oskrba se načrtuje za 90 dni vojne.
41. člen
Ministrstvo za obrambo sklepa z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so jih na podlagi potreb iz 38. člena te uredbe določila pristojna ministrstva, pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe v vojni za Slovensko vojsko, enote za zveze ter sile za zaščito, reševanje in pomoč iz državne pristojnosti.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko Ministrstvo za obrambo z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki že v miru opravljajo proizvodnjo in storitve za Slovensko vojsko, enote za zveze ter sile za zaščito, reševanje in pomoč iz državne pristojnosti, sklene pogodbe za opravljanje te proizvodnje in storitev tudi v vojni. Ministrstvo za obrambo s temi pogodbami seznani pristojna ministrstva, ki to upoštevajo pri načrtovanju zagotavljanja obsega materialne in zdravstvene oskrbe v vojni.
Ministrstvo za obrambo sklepa tudi pogodbe za proizvodnjo in promet z vojaškim orožjem in opremo.
42. člen
Ministrstvo za notranje zadeve sklepa z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so jih na podlagi potreb iz 38. člena te uredbe določila pristojna ministrstva, pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe v vojni za potrebe policije.
43. člen
Pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe prebivalstva in drugih državnih organov v vojni sklepajo z določenimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami pristojna ministrstva.
Pristojna ministrstva lahko pooblastilo za sklepanje pogodb iz prejšnjega odstavka prenesejo na načelnike upravnih enot.
44. člen
V primeru, ko pristojna ministrstva za opravljanje določene proizvodnje in storitev določijo gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih ustanovitelj je občina, in z njimi sklenejo pogodbe za opravljanje te proizvodnje in storitev, o tem obvestijo župana.
45. člen
Občine skrbijo za zagotavljanje materialne in zdravstvene oskrbe sil za zaščito, reševanje in pomoč in druge dejavnosti iz njihove pristojnosti.
46. člen
Ministrstva in upravne enote v dokumentih za delovanje dejavnosti v vojnem stanju izdelajo potrebne dokumente za organiziranje, zagotavljanje ter izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe, ki vsebujejo izkazane oziroma ocenjene potrebe, pregled gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve v določenem obsegu, ter pregled sklenjenih pogodb.
47. člen
Za usklajeno izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe Slovenske vojske v vojni so odgovorne pristojne uprave za obrambo in vojaško teritorialna poveljstva Slovenske vojske, ki morajo že v miru uskladiti operativne rešitve.
Vojaško teritorialna, izjemoma pa tudi druga poveljstva Slovenske vojske morajo o premikih bataljonov, njim enakih ali višjih enot zaradi pravočasne zagotovitve materialne in zdravstvene oskrbe obveščati uprave za obrambo, na območje katerih enote prihajajo.
48. člen
Minister za obrambo določi vrsto proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo za materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, ter način njihovega izkazovanja oziroma ocenjevanja.
6. Začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni
49. člen
Gospodarske in druge objekte ter naprave, za katere se načrtuje začasna onesposobitev v vojni, določi vlada na predlog pristojnih ministrstev.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka načrtovati postopke za začasno onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav.
Ministrstva usmerjajo, usklajujejo ter nadzorujejo izvajanje priprav za začasno onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav iz njihove pristojnosti.
Dokumenti, s katerimi se načrtuje začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni, so sestavni del obrambnih načrtov oziroma obrambnih dokumentov.
50. člen
Začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni se izvaja po odločitvi vlade. Začasna onesposobitev prometnic ali objektov se lahko izvede tudi po odločitvi načelnika Generalštaba Slovenske vojske ali poveljnika operativnega poveljstva, kadar to zahtevajo razmere na območju, na katerem potekajo boji.
V. UPRAVITELJI OBRAMBNIH NAČRTOV IN OBRAMBNIH DOKUMENTOV
51. člen
Vodja priprav civilne obrambe imenuje upravitelja obrambnega načrta oziroma obrambnih dokumentov.
Upravitelj obrambnega načrta oziroma obrambnih dokumentov je odgovoren vodji priprav civilne obrambe.
52. člen
Ministrstvo za obrambo kot upravitelj obrambnega načrta države skrbi za strokovna in organizacijsko tehnična opravila v zvezi z izdelavo in dopolnjevanjem načrta ter za njegovo hrambo.
Upravitelji obrambnega načrta vlade, obrambnih načrtov ministrstev, upravnih enot, Banke Slovenije ter gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, organizirajo izdelavo in dopolnjevanje obrambnih načrtov, usmerjajo in usklajujejo naloge ter aktivnosti izvajalcev pri izdelavi in dopolnjevanju načrtov ter skrbijo za hranjenje in ustrezno varovanje obrambnih načrtov.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja za določitev nalog upravitelja obrambnih dokumentov.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Obrambne načrte in obrambne dokumente je treba uskladiti s to uredbo v šestih mesecih po njeni uveljavitvi.
54. člen
Z uveljavitvijo te uredbe prenehajo veljati odlok o obrambnih načrtih (Uradni list RS, št. 23/92), odlok o mobilizaciji (Uradni list RS, št. 38/92), odlok o organizaciji materialne in zdravstvene oskrbe v vojni (Uradni list RS, št. 6/92) in uredba o začasni onesposobitvi gospodarskih objektov in naprav v vojni (Uradni list RS, št. 10/92).
55. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 800-05/96-4/1-8
Ljubljana, dne 22. februarja 1996.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
