Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Vsa cestna vozila morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na elektromagnetno združljivost cestnih vozil in na sestavne dele ali samostojne električne/elektronske tehnične enote, namenjene za vgradnjo na vozila.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Vozilo (in njegovi električni/elektronski sistemi ali električni/elektronski podsklopi) morajo biti izdelani in vgrajeni tako, da omogočijo vozilu, da v pogojih normalne uporabe zadrži s to odredbo predpisane lastnosti.
3.2 Predpisi o merjenju širokopasovnih elektromagnetnih motenj, ki jih povzročajo vozila, opremljena z motorji s prisilnim vžigom (ottovi motorji)
3.2.1 Elektromagnetne motnje, ki jih povzroča preskusno vozilo (kot predstavnik svojega tipa), je treba meriti po metodi, ki jo opisuje dodatek št. 4 pravilnika ECE R 10.02, in sicer na eni od predpisanih oddaljenosti od merilne antene. Oddaljenost izbere proizvajalec vozila.
3.2.2 Referenčne meje za širokopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila
3.2.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 4 pravilnika ECE R 10.02, pri oddaljenosti antene od vozila 10,0 + / - 0,2 m, je referenčna meja 34 dB µV/m (50 µV/m) v frekvenčnem področju 30–75 MHz, s tem da vrednosti naraščajo logaritmično (linearno) od 34 do 45 dB µV/m (50-180 µV/m) v pasu od 75–400 MHz (kot prikazuje priloga št. 1 k pravilniku ECE R 10.02) in ostanejo nespremenjene pri 45 dB µV/m (180 µV/m) v frekvenčnem področju od 400–1.000 MHz.
3.2.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 4 pravilnika ECE R 10.02, pri oddaljenosti antene od vozila 3,0 + / - 0,05 m, je referenčna meja 44 dB µV/m (160 µV/m) v frekvenčnem področju 30 – 75 MHz, s tem da vrednosti naraščajo logaritmično (linearno) od 44 do 55 dB µV/m (160 – 562 µV/m) v pasu od 75 – 400 MHz (kot prikazuje priloga št. 2 k pravilniku ECE R 10.02) in ostanejo nespremenjene pri 55 dB µV/m (562 µV/m) v frekvenčnem področju od 400 – 1.000 MHz.
3.2.2.3 Na vozilu, ki je bilo pripeljano na homologacijska merjenja, morajo biti vrednosti, izmerjene v dB µV/m (µV/m), najmanj 2,0 dB (20%) pod referenčnimi mejami.
3.3 Predpisi o merjenju ozkopasovnih elektromagnetnih motenj, ki jih povzročajo vozila
3.3.1 Elektromagnetne motnje, ki jih povzroča preskusno vozilo (kot predstavnik svojega tipa), je potrebno meriti po metodi, ki jo opisuje dodatek št. 5 pravilnika ECE R 10.02, in sicer na eni od predpisanih oddaljenosti od merilne antene. Oddaljenost izbere proizvajalec vozila.
3.3.2 Referenčne meje za ozkopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila
3.3.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 10.02, pri oddaljenosti antene od vozila 10,0 + / - 0,2 m, je referenčna meja 24 dB µV/m (16 µV/m) v frekvenčnem področju 30–75 MHz, s tem da vrednosti naraščajo logaritmično (linearno) od 24 do 35 dB µV/m (16–56 µV/m) v pasu od 75–400 MHz (kot prikazuje priloga št. 3 k pravilniku ECE R 10.02) in ostanejo nespremenjene pri 35 dB µV/m (56 µV/m) v frekvenčnem področju od 400–1.000 MHz.
3.3.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 4 pravilnika ECE R 10.02, pri oddaljenosti antene od vozila 3,0 + / - 0,05 m, je referenčna meja 34 dB µV/m (50 µV/m) v frekvenčnem področju 30–75 MHz, s tem da vrednosti naraščajo logaritmično (linearno) od 34 do 45 dB µV/m (50–180 µV/m) v pasu od 75–400 MHz (kot prikazuje priloga št. 4 k pravilniku ECE R 10.02) in ostanejo nespremenjene pri 45 dB µV/m (180 µV/m) v frekvenčnem področju od 400–1.000 MHz.
3.3.2.3 Na vozilu, ki je bilo pripeljano na homologacijska merjenja, morajo biti vrednosti, izmerjene v dB µV/m (µV/m), najmanj 2,0 dB (20%) pod referenčnimi mejami.
3.3.2.4 Kljub mejnim vrednostim, ki jih določajo točke 3.3.2.1, 3.3.2.2 in 3.3.2.3 te odredbe, se šteje, da vozilo ustreza zahtevam te odredbe glede ozkopasovnih radijskih motenj, če moč signala na radijski anteni vozila, izmerjena ob meritvah prve stopnje po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 10.02, ne presega v pasu frekvenc od 88–108 MHz mejnih vrednosti za več kot 20 dB µV/m (10 µV/m). V tem primeru ni treba izvajati nadaljnjih meritev ozkopasovnih radijskih motenj.
3.4 Predpisi o odpornosti vozil na elektromagnetna sevanja
3.4.1 Metode preskušanja
Odpornost preskušanega vozila (kot predstavnika svojega tipa) na elektromagnetna sevanja je treba meriti po metodi, ki jo opisuje dodatek št. 6 pravilnika ECE R 10.02.
3.4.2 Referenčne meje odpornosti vozila na elektromagnetna sevanja
3.4.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 6 pravilnika ECE R 10.02, so referenčne meje poljske jakosti 24 V/m efektivno na več kot 90% frekvenčnega področja od 20–1.000 MHz in 20 V/m efektivno na celotnem frekvenčnem področju od 20–1.000 MHz.
3.4.2.2 Šteje se, da vzorčno vozilo ustreza zahtevam po odpornosti na elektromagnetna sevanja, če je vozilo med preskusom po postopku, kot ga opisuje dodatek št. 6 pravilnika ECE R 10.02, izpostavljeno poljski jakosti sevanja, ki za 25% presega referenčne meje in voznik ali drugi udeleženci v prometu ne opazijo nenormalne spremembe hitrosti vrtenja pogonskih koles vozila, spremembe, ki bi lahko zmedle druge udeležence v prometu ali zmanjšale neposredno kontrolo voznika nad vozilom.
3.4.2.3 Z neposredno kontrolo voznika nad vozilom so tu mišljena opravila kot upravljanje (krmiljenje) vozila, zaviranje ali kontrola vrtljajev pogonskega motorja.
3.5 Predpisi o merjenju širokopasovnih elektromagnetnih motenj, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi vozila
3.5.1 Metode preskušanja
Elektromagnetno sevanje, ki ga povzroča preskušani predstavnik električnega/elektronskega podsklopa vozila, je potrebno meriti po metodi, ki jo opisuje dodatek št. 7 k pravilniku ECE R 10.02.
3.5.2 Referenčne meje širokopasovnih elektromagnetnih motenj, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi vozila
3.5.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 10.02, mora referenčna meja sevanja upadati logaritmično (linearno) od 64 do 54 dB µV/m (1.600–500 µV/m) v frekvenčnem področju 30–75 MHz in naraščati logaritmično (linearno) od 54 do 65 dB µV/m (500–1800 µV/m) v pasu od 75–400 MHz (kot prikazuje priloga št. 5 k pravilniku ECE R 10.02) in ostati nespremenjena pri 65 dB µV/m (1800 µV/m) v frekvenčnem področju od 400–1.000 MHz.
3.5.2.2 Na električnem/elektronskem podsklopu vozila, ki je bil dan na homologacijska merjenja, morajo biti vrednosti, izmerjene v dB µV/m (µV/m), najmanj 2,0 dB (20%) pod referenčnimi mejami.
3.6 Predpisi o merjenju ozkopasovnih elektromagnetnih motenj, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi vozila
3.6.1 Metode preskušanja
Elektromagnetno sevanje, ki ga povzroča preskušani predstavnik električnega/elektronskega podsklopa vozila, je potrebno meriti po metodi, ki jo opisuje dodatek št. 8 k pravilniku ECE R 10.02.
3.6.2 Referenčne meje ozkopasovnih elektromagnetnih motenj, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi na vozilu
3.6.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v dodatku št. 8 pravilnika ECE R 10.02, mora referenčna meja sevanja upadati logaritmično (linearno) od 54 do 44 dB µV/m (500–160 µV/m) v frekvenčnem področju 30–75 MHz in naraščati logaritmično (linearno) od 44 do 55 dB µV/m (160–560 µV/m) v pasu od 75–400 MHz (kot prikazuje priloga št. 6 k pravilniku ECE R 10.02) in ostati nespremenjena pri 55 dB µV/m (560 µV/m) v frekvenčnem področju od 400 – 1.000 MHz.
3.6.2.2 Na električnem/elektronskem podsklopu vozila, ki je bil dan na homologacijska merjenja, morajo biti vrednosti, izmerjene v dB µV/m (µV/m), najmanj 2,0 dB (20%) pod referenčnimi mejami.
3.7 Predpisi o odpornosti električnih/elektronskih podsklopov vozila na elektromagnetna sevanja
3.7.1 Metode preskušanja
Odpornost električnega/elektronskega podsklopa vozila (kot predstavnika svojega tipa) na elektromagnetna sevanja je potrebno meriti po metodi(metodah), izbrani(h) izmed tistih, ki jih opisuje dodatek št. 9 pravilnika ECE R 10.02.
3.7.2 Referenčne meje odpornosti električnega/elektronskega podsklopa vozila na elektromagnetna sevanja
3.7.2.1 Če se meritve izvajajo po metodah, opisanih v dodatku št. 9 pravilnika ECE R 10.02, so referenčni nivoji preskusa odpornosti 48 V/m za preskušanje po metodi paralelnih vodov 150 mm, 12 V/m za preskušanje po metodi paralelnih vodov 800 mm, 60 V/m za metodo preskušanja v TEM celici, 48 mA za preskušanja po metodi vsiljenega toka in 24 V/m za preskušanje po neposredni metodi s poljskimi jakostmi.
3.7.2.2 Šteje se, da vzorčni električni/elektronski podsklop vozila ustreza zahtevam po odpornosti na elektromagnetna sevanja, če je med preskusom izpostavljen sevanju, ki za 25% presega referenčne meje in električni/elektronski podsklop vozila ne kaže napak ali sprememb, ki bi lahko zmedle druge udeležence v prometu ali zmanjšale neposredno kontrolo voznika nad vozilom, v katerega je podsklop vgrajen.
3.8 Izjeme
3.8.1 Če vozilo ali električni/elektronski sistem oziroma podsklop vozila ne vsebuje elektronskega oscilatorja z delovno frekvenco, večjo od 9 kHz, se šteje, da ustreza zahtevam točke 3.3.2 ali 3.6.2 te odredbe in dodatkov št. 5 in 8 pravilnika ECE R 10.02.
3.8.2 Vozil, ki nimajo električnih/elektronskih sistemov oziroma podsklopov, vključenih v neposredno kontrolo vozila, ni treba preskušati na odpornost proti elektromagnetnim sevanjem. Šteje se, da taka vozila ustrezajo točki 3.4 te odredbe in dodatku št. 6 pravilnika ECE R 10.02.
3.8.3 Električnega/elektronskega podsklopa vozila, ki ni bistveno pomemben za neposredno kontrolo vozila, ni treba preskušati na odpornost proti elektromagnetnim sevanjem. Šteje se, da tak podsklop ustreza točki 3.7 te odredbe in dodatku št. 9 pravilnika ECE R 10.02.
3.8.4 Elektrostatična razelektritev
Za vozila, ki so opremljena s pnevmatikami, se šteje, da je nadgradnja električno izolirana. Do elektrostatične razelektritve lahko pride samo pri vstopu oziroma izstopu potnika ali voznika. Ker takrat vozilo miruje, ni potreben poseben preskus glede elektostatične razelektritve.
3.8.5 Prehodni konduktivni elektromagnetni pojavi
Med normalno vožnjo vozilo nima zunanjih električnih priključkov, zato ne nastajajo prehodni konduktivni elektromagnetni pojavi glede na zunanje okolje. Za to, da oprema vozila vzdrži prehodne konduktivne elektromagnetne pojave, ki nastajajo v vozilu, je odgovoren proizvajalec vozila. Šteje se, da preskus na prehodne konduktivne elektromagnetne pojave ni potreben.
4 PRESKUŠANJE VOZIL IN PODSKLOPOV
4.1 Preskušanje vozil in električnih/elektronskih podsklopov v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 10.02. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 10.02 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZIL IN PODSKLOPOV
5.1 Homologacija vozil in električnih/elektronskih podsklopov v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 10.02. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 3/95).
7 VELJAVNOST
7.1 Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju vozil glede na radijske motnje – št. 10.01 (Uradni list RS, št. 5/95) in se preneha uporabljati pravilnik o obveznem atestiranju proizvodov, ki povzročajo radiofrekvenčne motnje, in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja in druge pravne osebe, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) v tistem delu, ki se nanaša na cestna vozila.
7.2 Ta odredba začne veljati 1. aprila 1996.
7.2.1 Določbe te odredbe se začnejo uporabljati 1. aprila 1996 za nove homologacije tipa vozila.
7.2.1 1. oktobra 1999 za vsa vozila, ko se prvič registrirajo v Republiki Sloveniji.