Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Motorna in priklopna vozila ter polpriklopniki morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba velja za krmilne sisteme vozil kategorij* M, N in O. Ne velja pa za prenosne mehanizme krmilja, ki so v celoti hidravlični ali električni, z izjemo pomožnih krmilnih naprav na vozilih kategorije M1 in N1 (dodatno upravljanje zadnjih koles). Čisti pnevmatski prenosi niso dovoljeni.
3 ZAHTEVE
3.1 Konstrukcijski predpisi – splošni
3.1.1 Krmilje mora zagotoviti enostavno in zanesljivo upravljanje motornega vozila vse do njegove konstrukcijsko določene najvišje hitrosti oziroma priklopnega vozila do njegove tehnično najvišje dovoljene hitrosti. Pri preskusu po poglavju 3.3 mora biti zagotovljeno samodejno vračanje v središčno lego. Vozila morajo ustrezati zahtevam točk 3.3.2 (motorna vozila) in 3.3.3 (priklopna vozila). Če je vozilo opremljeno s pomožno krmilno napravo, mora ustrezati tudi zahtevam dodatka št. 4 pravilnika ECE 79.00.
3.1.1.1 Vozilo mora biti sposobno voziti po ravnem delu ceste s svojo najvišjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ne da bi voznik moral opravljati večje popravke smeri in ne da bi v krmilnem sistemu nastali prekomerni tresljaji.
3.1.1.2 Med napravo za upravljanje krmilja (volan) in krmiljenimi kolesi mora obstajati sinhronizacija pomika, razen za (zadnja upravljana) kolesa, ki jih krmili pomožna krmilna naprava.
3.1.1.3 Med napravo za upravljanje krmilja (volan) in krmiljenimi kolesi mora obstajati časovna sinhronizacija, razen za (zadnja upravljana) kolesa, ki jih krmili pomožna krmilna naprava.
3.1.2 Krmilje mora biti konstruirano, izdelano in vgrajeno tako, da vzdrži vse obremenitve pri normalni rabi motornega ali priklopnega vozila. Največji odklon krmiljenih koles ne sme biti omejen s katerimkoli delom prenosnega mehanizma krmilnega sistema, razen v primeru, ko je to izrecno predvideno.
3.1.2.1 Če ni posebej navedeno drugače, se v smislu te odredbe šteje, da v krmilnem sistemu ne more hkrati nastati več kot ena motnja in da dve osi skupaj na istem voznem podstavku predstavljata le eno os.
3.1.3 Če odpove motor ali pa nek del krmilnega sistema, razen tistih, navedenih v točki 3.1.4, mora krmilje še nadalje ustrezati zahtevam točke 3.3.2 (motorna vozila) oziroma 3.3.3 (priklopna vozila).
3.1.4 V smislu te odredbe se k delom, na katerih ne more nastati motnja, štejejo krmiljena kolesa, vsi mehanski deli prenosnega mehanizma in naprava za upravljanje krmilnega sistema.
3.1.5 Vsako motnjo v prenosnem mehanizmu, ki ni čisto mehanski, mora voznik jasno zaznati. Pri motornem vozilu šteje porast zahtevane sile za upravljanje vozila kot opozorilni signal. Pri priklopnih vozili so dovoljene mehanske opozorilne naprave. Pri motnji je dovoljena tudi sprememba prestavnega razmerja krmilja, če vrednost potrebne sile za upravljanje vozila ne preseže tiste iz točke 3.3.2.1.
3.2 Konstrukcijski predpisi – posebni
3.2.1 Naprava za upravljanje krmilja
3.2.1.1 Če napravo za upravljanje krmilja upravlja voznik neposredno, mora le-ta ustrezati naslednjim zahtevam:
3.2.1.1.1 naprava mora biti lahka za upravljanje;
3.2.1.1.2 smer premikanja naprave za upravljanje mora ustrezati smeri nameravane spremembe smeri vozila;
3.2.1.1.3 razen pri pomožni krmilni napravi mora obstajati neprekinjena in enaka odvisnost med kotom odklona naprave za upravljanje in krmiljenih koles.
3.2.2 Prenosni mehanizem
3.2.2.1 Naprave za nastavitev krmilne geometrije morajo biti izvedene tako, da po nastavitvi omogočijo mehansko zavarovanje nastavljene lege s posebnimi zapornimi elementi.
3.2.2.2 Prenosni mehanizmi, ki se lahko spreminjajo, da se lahko uporabijo pri različnih izvedbah vozila (npr. pri izvlečnih polpriklopnikih), morajo imeti posebne zaporne elemente za mehansko zavarovanje nastavitve delov mehanizma. Če se zavarovanje izvede samodejno, mora biti omogočeno še dodatno ročno varnostno zavarovanje.
3.2.3 Krmiljena kolesa
3.2.3.1 Krmiljena kolesa ne smejo biti izključno zadnja kolesa. Ta predpis ne velja za polpriklopnike.
3.2.3.2 Priklopna vozila (z izjemo polpriklopnikov) z več kot eno osjo s krmiljenimi kolesi in polpriklopniki z najmanj eno osjo s krmiljenimi kolesi morajo ustrezati predpisom točke 3.3.3. Pri priklopnih vozilih s samosledljivo krmilno pripravo preskus po določilih točke 3.3.3 ni potreben, če razmerje med osnimi obremenitvami nekrmiljenih osi in osnimi obremenitvami s trenjem krmiljenih osi znaša najmanj 1,6 pri vseh stanjih obremenitve.
3.2.4 Naprava za oskrbo z energijo
3.2.4.1 Za oskrbo krmilnega in zavornega sistema z energijo se lahko uporabi isti vir energije. Pri izpadu naprave za oskrbo z energijo morata tako krmilni kot tudi zavorni sistem izpolnjevati naslednje zahteve:
3.2.4.1.1 Krmilni sistem mora ustrezati predpisom točke 3.3.2.6.
3.2.4.1.2 Pri izpadu izvora energije zavorni učinek pri prvem zaviranju ne sme biti manjši, kot je v dodatku št. 3 pravilnika ECE 79.00 predpisan zavorni učinek za delovno zavoro.
3.2.4.1.3 Pri izpadu naprave za oskrbo z energijo mora zavorni učinek ustrezati zahtevam dodatka št. 3 pravilnika ECE 79.00.
3.2.4.1.4 Če v rezervoarju upade nivo tekočine na vrednost, pri kateri je potrebna povečana sila za upravljanje krmilnega oziroma zavornega sistema, mora poseben akustični ali optični signal voznika na to opozoriti. Za ta signal se lahko uporabi naprava, ki opozarja na izpad zavornega sistema. V tem primeru mora imeti voznik možnost na preprost način preskusiti pravilno delovanje te opozorilne naprave.
3.2.4.2 Za oskrbo krmilnega sistema in drugih sistemov, razen zavornega, se lahko uporabi isti izvor energije, če je sistem tako izveden, da pri upadu nivoja tekočine v rezervoarju na vrednost, pri kateri je potrebna povečana sila za upravljanje, poseben akustični ali optični signal voznika na to opozori. V tem primeru mora imeti voznik možnost na preprost način preskusiti pravilno delovanje te opozorilne naprave.
3.2.4.3 Opozorilna naprava mora biti stalno neposredno povezana s sistemom. Ko motor teče v normalnih razmerah in krmilje ni pokvarjeno, lahko opozorilna naprava oddaja signal le takoj po zagonu motorja, v času, ki je potreben za polnjenje zaloge energije.
3.3 Predpisi za preskušanje
3.3.1 Splošni predpisi
3.3.1.1 Preskus je treba opraviti na ravni površini z dobro oprijemljivostjo.
3.3.1.2 Pri preskusu mora biti vozilo obremenjeno do svoje tehnično dovoljene skupne mase, krmiljena(e) os(i) pa do svoje tehnično dovoljene osne obremenitve. Pri vozilih s pomožno krmilno napravo je treba preskus ponoviti, pri tem pa mora biti vozilo obremenjeno do svoje tehnično dovoljene skupne mase, s pomožno krmilno napravo krmiljena(e) os(i) pa do svoje tehnično dovoljene osne obremenitve.
3.3.1.3 Pred preskusom mora zračni tlak v kolesih ustrezati tlaku, ki ga je predpisal proizvajalec za obremenitev po točki 3.3.1.2.
3.3.2 Predpisi za motorna vozila
3.3.2.1 Vozilo mora biti sposobno tangencialno zapustiti krog s polmerom 50 m brez neobičajnih tresljajev v krmilnem sistemu, in to z naslednjo hitrostjo:
vozila kategorije M1 s 50 km/h, vozila kategorij M2, M3, N1, N2 in N3 pa s 40 km/h,
ali s konstrukcijsko določeno najvišjo hitrostjo, če je ta nižja od prej navedenih.
3.3.2.2 Predpisi točk 3.1.1.1, 3.1.1.2 in 3.3.2.1 morajo biti izpolnjeni tudi, če nastopi motnja v krmilju.
3.3.2.3 Če vozilo vozi v krogu s približno polovičnim odklonom koles s hitrostjo najmanj 10 km/h in voznik spusti napravo za upravljanje krmilja (volan), mora polmer kroženja ostati isti ali pa se povečati.
3.3.2.4 Pri merjenju sil, potrebnih za upravljanje krmilja, se ne upoštevajo sile, ki trajajo manj kot 0,2 sekunde.
3.3.2.5 Merjenje sil, potrebnih za upravljanje pri motornih vozilih z brezhibnim krmiljem
3.3.2.5.1 Vozilo je treba zapeljati iz vožnje v ravni smeri s hitrostjo 10 km/h v spiralo. Sila se meri na nazivnem polmeru naprave za upravljanje krmilja, in sicer toliko časa, da je odklon naprave za upravljanje krmilja tak, da vozilo doseže polmer kroženja, kot ga predpisuje naslednja tabela za posamezne kategorije vozil z brezhibnim krmiljem. Ta meritev se izvaja pri vožnji v levo in pri vožnji v desno.
3.3.2.5.2 Najdaljši dovoljeni čas učinkovanja sile na napravo za upravljanje krmilja in največja dovoljena sila pri tem sta navedena v naslednji tabeli za posamezne kategorije vozil, in sicer v stolpcu za vozila z brezhibnim krmiljem.
3.3.2.6 Merjenje sil, potrebnih za upravljanje pri motornih vozilih z motnjo v krmilju
3.3.2.6.1 Meritev po točki 3.3.2.5.1 je treba ponoviti, vendar z motnjo v krmilju. Upoštevati je treba polmer kroženja, kot ga za posamezne kategorije vozil predpisuje tabela v stolpcu za krmilje z motnjo.
3.3.2.6.2 Najdaljši dovoljeni čas učinkovanja sile na napravo za upravljanje krmilja in največja dovoljena sila pri tem sta navedena v naslednji tabeli za posamezne kategorije vozil, in sicer v stolpcu za vozila z motnjo v krmilju.
Tabela: Sile, potrebne za upravljanje krmilja

----------------------------------------------------------------------------------
                Brezhibno krmilje                           Krmilje z motnjo
Kategorija  Največja  Čas       Polmer kroženja      Največja   Čas       Polmer
vozila      sila      (s)       (m)                  sila       (s)       kroženja
            (daN)                                    (daN)                (m)
----------------------------------------------------------------------------------
M1          15         4        12                   30          4        20
M2          15         4        12                    30         4        20
M3          20         4        12                    45         6        20
N1          20         4        12                    30         4        20
N2          25         4        12                    40         4        20
N3          20         4        12 (ali polni odklon45*)         6        20
                                    koles, če ni mogoče
                                       doseči 12 m)
----------------------------------------------------------------------------------

*) 50 daN pri vozilih brez zgloba z dvema ali več krmiljenimi osmi (razen samoslednih osi)
3.3.3 Predpisi za priklopna vozila
3.3.3.1 Priklopno vozilo se mora premikati brez prekomernih odklonov vstran ali nenavadnih vibracij v svojem krmilju, ko vozi vlečno vozilo v ravni smeri po gladki vodoravni cesti s hitrostjo 80 km/h oziroma s svojo konstrukcijsko največjo hitrostjo, če je ta nižja od 80 km/h.
3.3.3.2 Vlečno in priklopno vozilo vozita v krogu s konstantno hitrostjo 5 km/h, pri tem se skrajna prednja zunanja točka vlečnega vozila giblje po polmeru 25 m. Izmeriti je treba krog, ki ga opisuje skrajna zadnja zunanja točka priklopnega vozila. Meritev se ponovi v enakih razmerah le s hitrostjo 25+ / -1 km/h. Pri tem se skrajna zadnja zunanja točka priklopnega vozila ne sme pomakniti za več kot 0,7 m navzven od kroga, opisanega pri hitrosti 5 km/h.
3.3.3.3 Pri tangencialnem izvozu vlečnega vozila iz kroga s polmerom 25 m (točka 3.3.3.2) s hitrostjo 25 km/h se ne sme nobena točka priklopnega vozila odmakniti za več kot 0,5 m od tangente navzven. Ta zahteva mora biti izpolnjena na poti po tangenti 40 m od dotikališča tangente, naprej pa velja zahteva iz točke 3.3.3.1.
3.3.3.4 Preskuse po točkah 3.3.3.2 in 3.3.3.3 je treba opraviti pri vožnji v levo in pri vožnji v desno.
4 PRESKUŠANJE VOZIL GLEDE KRMILJA
4.1 Preskušanje vozil glede krmilja v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 79.00. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 79.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZIL GLEDE KRMILJA
5.1 Homologacija vozil glede krmilja v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 79.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 3/95).
7 VELJAVNOST
7.1 Ta odredba začne veljati 1. julija 1996.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93).