Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Vozila kategorij* M3, N2 in N3 ter njihove naprave za omejevanje hitrosti morajo biti homologirane v skladu s to odredbo.
1.2 Namen te odredbe je omejevanje najvišje hitrosti težkih vozil za prevoz oseb in tovora na neko določeno vrednost. To se doseže z napravo za omejevanje hitrosti (SLD) oziroma z nekim drugim vgrajenim sistemom za omejevanje hitrosti, ki krmili dovod goriva pogonskemu motorju.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na:
2.1.1 vozila kategorij M3, N2 in N3 glede na omejevanje njihove najvišje hitrosti (I. del);
2.1.2 vgradnjo naprav za omejevanje hitrosti (SLD) na vozila kategorij M3, N2 in N3 (II. del);
2.1.3 naprave za omejevanje hitrosti (SLD), ki so namenjene za vgradnjo na vozila kategorij M3, N2 in N3 (III. del);
3 ZAHTEVE
3.1 I. del
Omejevanje najvišje hitrosti vozil
3.1.1 Omejevanje hitrosti mora biti izvedeno tako, da vozilo pri normalni uporabi kljub morebitnim tresljajem, ki nanj vplivajo, ustreza predpisom I. dela te odredbe.
3.1.2 Sistem za omejevanje najvišje hitrosti vozila mora biti konstruiran, izveden in vgrajen tako, da je odporen proti vsem morebitnim vplivom korozije in obrabe kot tudi proti poskusom nedovoljenih posegov v smislu točke 3.1.6 te odredbe.
3.1.2.1 Pri vozilih, ki se nahajajo v prometu, ne sme biti mogoče na noben način dvigniti mejne vrednosti za omejitev hitrosti ali pa jo začasno ali trajno izključiti. Varnost pred manipulacijami je treba preskusnemu laboratoriju (ki opravlja preskus za homologacijo) dokazati s pomočjo rezultatov vsestranskih raziskav mogočih napak sistema. Raziskave morajo pokazati mogoče posledice spremembe vhodnega ali izhodnega stanja na delovanje sistema, možnosti, da te spremembe nastanejo zaradi motenj ali namernih posegov, in možnosti, da te motnje sploh nastanejo. Preskus se nanaša vsakokrat na prvo motnjo.
3.1.2.2 Funkcija omejevanja hitrosti in povezave, potrebne za njeno delovanje, razen tistih, ki so bistvene za pogon vozila, morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim prenastavljanjem oziroma pred prekinitvijo toka s plombiranjem oziroma z napravami, za katere je potrebno specialno orodje.
3.1.3 Funkcija omejevanja hitrosti ne sme na noben način vplivati na delovno zavoro vozila. Trajna zavora, npr. zadrževalnik (retarder), se lahko vklopi samo, če začne učinkovati šele potem, ko je bila zaradi delovanja funkcije omejevanja hitrosti zmanjšana količina dovedenega goriva na najmanjšo mogočo mero.
3.1.4 Funkcija omejevanja hitrosti mora biti izvedena tako, da se hitrost vozila, ki vozi z nastavljeno hitrostjo, ne spremeni, četudi voznik dodatno pritiska na pedal za plin.
3.1.5 Funkcija omejevanja hitrosti mora omogočiti normalno uporabo pedala za plin v primeru menjanja prestav.
3.1.6 Motnja oziroma nedovoljen poseg ne sme povzročiti povečanja trenutne moči motorja nad tisto, ki ustreza trenutnemu položaju pedala za plin.
3.1.7 Če je na vozilu več naprav za uravnavanje moči motorja, ki jih lahko doseže voznik s svojega delovnega mesta, mora funkcija omejevanja hitrosti delovati ne glede na to, katero od teh naprav je voznik uporabil.
3.1.8 Funkcija omejevanja hitrosti mora brezhibno delovati v elektromagnetnem okolju vozila, ne da bi sama povzročala motnje drugih naprav na vozilu.
3.1.9 Za homologacijo mora proizvajalec predložiti dokumente, s katerimi opisuje postopek preverjanja in nastavljanja naprave. Delovanje funkcije omejevanja hitrosti mora biti mogoče preskusiti pri vozilu v mirovanju.
3.1.10 Vsi deli, potrebni za neovirano delovanje funkcije omejevanja hitrosti, morajo biti preskrbljeni s tokom vedno, ko vozilo vozi.
3.1.11 Preskusi, potrebni za homologacijo vozila glede omejevanja najvišje hitrosti, kot tudi predpisane lastnosti omejevanja so predpisani v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 89.00. Na zahtevo proizvajalca vozila se to preskušanje lahko s soglasjem pristojnega homologacijskega organa tudi opusti, če najvišja konstrukcijsko določena hitrost vozila ne presega najvišje dovoljene hitrosti za to vrsto vozil. Seveda je treba pri tem upoštevati zahteve navedenega pravilnika.
3.1.12 Vozilo, ki ima vgrajeno napravo za omejevanje najvišje hitrosti, mora imeti v bližini voznikovega delovnega mesta na vidnem mestu napis: “V VOZILO JE VGRAJEN OMEJEVALEC HITROSTI” z navedbo proizvajalca, oznake naprave za omejevanje hitrosti in nastavljene hitrosti.
3.2 II. del
Vgradnja homologirane naprave za omejevanje najvišje hitrosti (SLD)
3.2.1 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti mora biti vgrajena tako, da vozilo pri normalni rabi kljub morebitnim tresljajem ustreza zahtevam te odredbe.
3.2.2 Iz dokumentov mora biti razvidno, kako je dosežena potrebna varnost naprave pred morebitnimi nedopustnimi manipulacijami. Preskus se nanaša vsakokrat na prvo motnjo.
3.2.3 Če je na vozilu več naprav za uravnavanje moči motorja, ki jih lahko doseže voznik s svojega delovnega mesta, mora funkcija omejevanja hitrosti delovati ne glede na to, katero od teh naprav je voznik uporabil.
3.2.4 Za homologacijo mora proizvajalec predložiti dokumente, s katerimi opisuje postopek preverjanja in nastavljanja naprave. Delovanje funkcije omejevanja hitrosti mora biti mogoče preskusiti pri vozilu v mirovanju.
3.2.5 Vsi deli, potrebni za neovirano delovanje funkcije omejevanja hitrosti, morajo biti preskrbljeni s tokom vedno, ko vozilo vozi.
3.2.6 Funkcija omejevanja hitrosti ne sme na noben način vplivati na delovno zavoro vozila. Trajna zavora, npr. zadrževalnik (retarder), je lahko vgrajena samo, če začne učinkovati šele potem, ko je bila zaradi delovanja funkcije omejevanja hitrosti zmanjšana količina dovedenega goriva na najmanjšo mogočo mero.
3.2.7. Vozilo, ki ima vgrajeno napravo za omejevanje najvišje hitrosti, mora imeti v bližini voznikovega delovnega mesta na vidnem mestu napis: “V VOZILO JE VGRAJEN OMEJEVALEC HITROSTI” z navedbo proizvajalca, oznake naprave za omejevanje hitrosti in nastavljene hitrosti.
3.3 III. del
Naprave za omejevanje najvišje hitrosti (SLD)
3.3.1 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti mora biti konstruirana, izdelana in sestavljena tako, da s tako napravo opremljeno vozilo pri normalni rabi ustreza zahtevam te odredbe.
3.3.2 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti mora biti konstruirana, izdelana in sestavljena tako, da je odporna proti vplivom korozije in obrabe, ki jim je izpostavljena, kot tudi morebitnim nedovoljenim posegom v smislu točke 3.3.6 te odredbe.
3.3.2.1 Pri vozilih, ki se nahajajo v prometu, ne sme biti mogoče na noben način dvigniti mejne vrednosti za nastavljeno hitrost Vset ali jo začasno ali trajno izključiti. Varnost pred manipulacijami je treba preskusnemu laboratoriju (ki opravlja preskus za homologacijo) dokazati s pomočjo dokumentov in rezultatov vsestranskih raziskav mogočih napak sistema. Raziskave morajo pokazati mogoče posledice spremembe vhodnega ali izhodnega stanja na delovanje sistema, možnosti, da te spremembe nastanejo zaradi motenj ali namernih posegov, in možnosti, da te motnje sploh nastanejo. Preskus se nanaša vsakokrat na prvo motnjo.
3.3.2.2 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti in povezave, potrebne za njeno delovanje, razen tistih, ki so bistvene za pogon vozila, morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim prenastavljanjem oziroma pred prekinitvijo toka s plombiranjem oziroma z napravami, za katere je potrebno specialno orodje.
3.3.3 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti ne sme na noben način vplivati na delovno zavoro vozila. Trajna zavora, npr. zadrževalnik (retarder), se lahko vklopi samo, če začne učinkovati šele potem, ko je bila zaradi delovanja naprave za omejevanje najvišje hitrosti zmanjšana količina dovedenega goriva na najmanjšo mogočo mero.
3.4.4 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti mora biti izvedena tako, da se hitrost vozila, ki vozi z nastavljeno hitrostjo, ne spremeni, četudi voznik dodatno pritiska na pedal za plin.
3.3.5 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti mora omogočiti normalno uporabo pedala za plin v primeru menjanja prestav.
3.3.6 Motnja oziroma nedovoljen poseg ne sme povzročiti povečanja trenutne moči motorja nad tisto, ki ustreza trenutnemu položaju pedala za plin.
3.3.7 Naprava za omejevanje najvišje hitrosti mora brezhibno delovati v elektromagnetnem okolju vozila, ne da bi sama povzročala motnje drugih naprav na vozilu.
3.3.8 Preskusi, potrebni za homologacijo naprave za omejevanje najvišje hitrosti, kot tudi predpisane lastnosti omejevanja so predpisani v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 89.00.
4 PRESKUŠANJE VOZIL TER NAPRAV ZA OMEJEVANJE NAJVIŠJE HITROSTI IN NJIHOVE VGRADNJE
4.1 Preskušanje vozil in naprav za omejevanje najvišje hitrosti in njihove vgradnje v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 89.00. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 89.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZIL TER NAPRAV ZA OMEJEVANJE NAJVIŠJE HITROSTI IN NJIHOVE VGRADNJE
5.1 Homologacija vozil ter naprav za omejevanje najvišje hitrosti in njihove vgradnje v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 89.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 3/95).
7 VELJAVNOST
7.1 Ta odredba začne veljati 1. oktobra 1996 za vsa vozila, ki se prvič registrirajo v Republiki Sloveniji.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93).