Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme (št. 74.00)
1. SPLOŠNO
1.1 Vozila kategorije* L1 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2. PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na motorna vozila z dvema kolesoma, s konstrukcijsko določeno hitrostjo, manjšo od 50 km/h, in delovno prostornino motorja, manjšo od 50 cm3.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.
3.1.2 Naprave za osvetljevanje morajo biti vgrajene tako, da jih je na preprost način mogoče pravilno nastaviti.
3.1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh drugih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je + / -3 stopinje v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.
3.1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pri tem pa se mora krmilo nahajati v položaju za vožnjo naravnost. Zračni tlak v pnevmatikah mora ustrezati predpisom proizvajalca za tako stopnjo obremenitve, kot je predpisana v tej odredbi.
3.1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morata biti svetilki istega para, ki imata isto funkcijo:
3.1.5.1 nameščeni simetrično glede na vzdolžno os vozila,
3.1.5.2 nameščeni medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila,
3.1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in
3.1.5.4 imeti enake fotometrične lastnosti.
3.1.6 Če ni posebnih zahtev, so lahko svetilke z različnimi funkcijami samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem predpisom, ki veljajo zanjo.
Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja. Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje. Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje. Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.
3.1.7 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke svetleče površine, najmanjša višina pa do najnižje točke svetleče površine.
3.1.8 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk.
3.1.9 S prednje strani ne sme biti vidna nobena rdeča luč, z zadnje pa ne bela.
3.1.10 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke vključijo oziroma izključijo hkrati z žarometom.
3.1.11 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni pramen
bela ali selektivno rumena
– žaromet za kratki svetlobni pramen
bela ali selektivno rumena
– prednja pozicijska svetilka
bela (selektivno rumena je dovoljena, če je svetilka
integrirana v žaromet s selektivno rumeno barvo)
– prednji odsevnik – ne trikotni bela
– bočni odsevnik – ne trikotni oranžno rumena
– odsevnik v pedalu oranžno rumena
– zadnji odsevnik – ne trikotni rdeča
– smerna svetilka oranžno rumena
– zavorna svetilka rdeča
– zadnja pozicijska svetilka rdeča
3.1.12 Vsako vozilo, ki je v postopku homologacije po tej odredbi, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:
3.1.12.1 žarometom za kratki svetlobni pramen (točka 3.2.2);
3.1.12.2 prednjim belim, ne trikotnim odsevnikom (točka 3.2.4)
3.1.12.3 zadnjo pozicijsko svetilko (točka 3.2.10)
3.1.12.4 bočnim, ne trikotnim oranžnim odsevnikom (točka 3.2.5)
3.1.12.5 odsevnikom v pedalu (točka 3.2.6) samo pri vozilih s pedali
3.1.13 Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:
3.1.13.1 žarometom za dolgi svetlobni pramen (točka 3.2.1);
3.1.13.2 prednjo pozicijsko svetilko (točka 3.2.3)
3.1.13.3 smernimi svetilkami (točka 3.2.8);
3.1.13.4 zavorno svetilko (točka 3.2.9).
3.1.14 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav iz točk 3.1.12 in 3.1.13 mora biti izvedena v skladu s predpisi, navedenimi v točki 3.2 te odredbe.
3.1.15 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav, ki odstopajo od naprav, navedenih v točkah 3.1.12 in 3.1.13, za homologacijski postopek ni dovoljena.
3.2 Posebne zahteve
3.2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen
3.2.1.1 Število
En ( > / = 25 luksov).
3.2.1.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.3 Razporeditev
3.2.1.3.1 Po širini:
Samostojen žaromet za dolgi svetlobni pramen je lahko nameščen nad žarometom za kratki svetlobni pramen ali pod njim. Pri tem se mora geometrijsko središče nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila. Isto velja tudi, če je žaromet za dolgi svetlobni pramen integriran z žarometom za kratki svetlobni pramen.
3.2.1.3.2 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.1.3.3 Rob svetleče površine samostojnega žarometa za dolgi svetlobni pramen ne sme biti v nobenem primeru oddaljen od roba svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen več kot 100 mm.
3.2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
3.2.1.5 Usmeritev
Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.1.6 Je lahko “združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.1.7 Ne sme biti “kombiniran”
s kakšno drugo svetilko.
3.2.1.8 Je lahko “integriran”:
3.2.1.8.1 z žarometom za kratki svetlobni pramen;
3.2.1.8.2 s prednjo pozicijsko svetilko;
3.2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen
3.2.2.1 Število
En.
3.2.2.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.2.3 Razporeditev
3.2.2.3.1 Po širini:
Referenčna točka žarometa se mora nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.2.3.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.
3.2.2.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.2.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom αv navpični smeri in s kotom β v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 10° navzdol,
β = 45° na levo in 45° na desno.
Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati vzporednih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
3.2.2.5 Usmeritev
3.2.2.5.1 Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.2.6 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.3 Prednja pozicijska svetilka
3.2.3.1 Število
Ena.
3.2.3.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.3.3 Razporeditev
3.2.3.3.1 Po širini:
referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila;
3.2.3.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 1.200 mm.
3.2.3.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu.
3.2.3.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 80° na levo in 80° na desno.
Navpični koti: 15° nad vodoravno osjo
in 15° pod njo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.3.5 Usmeritev
Naprej. Svetilka se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.3.6 Je lahko “združena”
z neko drugo prednjo svetilko.
3.2.3.7 Je lahko “integrirana”
z neko drugo prednjo svetilko.
3.2.3.8 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.3.10 Druge zahteve
Jih ni.
3.2.4 Prednji beli odsevnik – ne trikotni
3.2.4.1 Število
En.
3.2.4.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.4.3 Razporeditev
3.2.4.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.4.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 400 mm,
največ 1200 mm.
3.2.4.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° na levo in 30° na desno.
Navpični koti: 15° nad vodoravno osjo
in 15° pod njo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna vi-
šina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.4.5 Usmeritev
Naprej. Odsevnik se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.4.6 Druge zahteve
Jih ni.
3.2.5 Bočni oranžni odsevnik – ne trikotni
3.2.5.1 Število na vsaki strani
En ali dva.
3.2.5.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.5.3 Razporeditev
3.2.5.3.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.5.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 300 mm,
največ 900 mm.
3.2.5.3.3 Po dolžini:
Tako, da odsevnik v normalnih razmerah ni zakrit z oblačilom voznika oziroma sovoznika.
3.2.5.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° naprej in 30° nazaj.
Navpični koti: 15° nad vodoravno osjo
in 15° pod njo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna vi-
šina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.5.5 Usmeritev
Referenčna os odsevnika mora biti pravokotna na vzdolžno navpično srednjo ravnino vozila in biti usmerjena navzven.
3.2.5.6 Je lahko “združen”
z drugimi svetilkami.
3.2.6 Odsevniki v pedalih
3.2.6.1 Število:
Štirje odsevniki oziroma skupine odsevnikov.
3.2.6.2 Shema vgradnje:
Ni posebnega predpisa.
3.2.6.3 Drugi predpisi:
Zunanje strani svetlečih površin odsevnikov so vgrajene v sama pedala, in sicer tako, da so odsevniki vidni tako naprej kot tudi nazaj.
Referenčna os takega odsevnika, katerega oblika mora biti prilagojena pedalu, mora biti pravokotna na os pedala.
Odsevniki so lahko vgrajeni samo v tista pedala, ki so namenjena za alternativni pogon vozila namesto motorja.
Odsevniki ne smejo biti vgrajeni v tista pedala, ki služijo le kot opora za noge voznika in sovoznika.
3.2.7 Zadnji rdeči odsevnik – ne trikotni
3.2.7.1 Število
En.
3.2.7.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.7.3 Razporeditev
3.2.7.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.7.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm,
največ 900 mm.
3.2.7.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.7.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° na levo in 30° na desno.
Navpični koti: 15° nad vodoravno osjo
in 15° pod njo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna vi-
šina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.7.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.7.6 Je lahko “združen”
z drugimi svetilkami.
3.2.7.7 Druge zahteve
Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele z drugimi zadnjimi rdečimi svetilkami.
3.2.8 Smerne svetilke
3.2.8.1 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika):
3.2.8.2 Shema vgradnje
Dve prednji smerni svetilki (kategorije 1 po pravilniku ECE 6 ali kategorije 11 po pravilniku ECE 50).
Dve zadnji smerni svetilki (kategorije 2 po pravilniku ECE 6 ali kategorije 12 po pravilniku ECE 50).
3.2.8.3 Razporeditev
3.2.8.3.1 Po širini:
3.2.8.3.1.1 Pri prednjih smernih svetilkah morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
3.2.8.3.1.1.1 med svetlečima površinama mora biti najmanj 250 mm razdalje;
3.2.8.3.1.1.2 smerna svetilka mora biti nameščena na zunanji strani navpične vzdolžne ravnine, ki poteka tangencialno glede na zunanji rob svetleče površine žarometa (žarometov);
3.2.8.3.1.1.3 najmanjša razdalja med svetlečima površinama smerne svetilke in žarometa (žarometov) mora biti 100 mm.
3.2.8.3.1.2 Pri zadnjih smernih svetilkah mora najmanjša razdalja med notranjima roboma obeh svetlečih površin znašati 180 mm.
3.2.8.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm in največ 1.200 mm
3.2.8.3.3 Po dolžini:
Razdalja med referenčno točko svetleče površine zadnje smerne svetilke in prečno navpično ravnino, ki omejuje vozilo z zadnje strani, ne sme biti večja od 300 mm.
3.2.8.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: glej sliko.
Navpični koti: 15° navzgor in 15° navzdol
od vodoravne osi.
Kot pod vodoravno osjo se lahko
zmanjša na 5°, če je vgradna višina
smerne svetilke manjša od 750 mm.
3.2.8.5 Usmeritev
Skladna s shemo vgradnje. Prednji smerni svetilki se lahko sučeta skupaj s krmilom.
3.2.8.6 Smerna svetilka je lahko “združena” z eno ali več svetilkami.
3.2.8.7 Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.8.8 Ne sme biti “integrirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.8.9 Električna vezava
Vključitev smernih svetilk mora biti neodvisna od vseh drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se morajo vključiti in izključiti z isto napravo.
3.2.8.10 Druge zahteve
Naslednje parametre je treba meriti, ko je električna naprava obremenjena samo z delovanjem motorja in svetlobnih teles.
3.2.8.10.1 Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja istosmerni tok, mora svetloba smerne svetilke utripati 90 + / - 30-krat na minuto;
3.2.8.10.2 utripanje smernih svetilk na isti strani vozila mora biti sinhrono; po vklopu smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
3.2.8.10.3 Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja izmenični tok in kjer motor deluje s številom vrtljajev med 50% in 100% tistih, ki so potrebni za doseganje največje hitrosti, kot jo je predpisal proizvajalec,
3.2.8.10.3.1 mora svetloba smerne svetilke utripati 90 + / - 30-krat na minuto;
3.2.8.10.3.2 je lahko utripanje smernih svetilk na isti strani vozila sinhrono ali pa izmenično. Prednji svetlobni signali ne smejo biti vidni zadaj, zadnji pa ne spredaj v področjih, kot jih določa dodatek št. 4 pravilnika ECE 74.00.
3.2.8.10.3.3 se mora po vklopu smernih svetilk pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
3.2.8.11 Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja izmenični tok in kjer motor deluje s številom vrtljajev med prostim tekom in 50% tistih, ki so potrebni za doseganje največje hitrosti, kot jo je predpisal proizvajalec,
3.2.8.11.1 mora svetloba smerne svetilke utripati s frekvenco 90 (+30, -45) utripov na minuto;
3.2.8.11.2 je lahko utripanje smernih svetilk na isti strani vozila sinhrono ali pa izmenično. Prednji svetlobni signali ne smejo biti vidni zadaj, zadnji pa ne spredaj v področjih, kot jih določa dodatek št. 4 pravilnika ECE R 74.00.
3.2.8.11.3 se mora po vklopu smernih svetilk pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi, in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
3.2.8.11.4 Pri motnjah delovanja ene smerne svetilke (razen, če je vzrok teh motenj kratki stik) morajo druge smerne svetilke stalno goreti ali pa dalje utripati, frekvenca utripanja se v tem primeru lahko spremeni, seveda, če je vozilo opremljeno s kontrolno napravo za smerne svetilke.
3.2.9 Zavorna svetilka
3.2.9.1 Število
Ena.
3.2.9.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.9.3 Razporeditev
3.2.9.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.9.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm,
največ 1.500 mm.
3.2.9.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.9.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 45° na levo in 45° na desno.
Navpični koti: 15° nad vodoravno osjo
in 15° pod njo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna vi-
šina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.9.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.9.6 Je lahko “združena”
z eno ali več zadnjimi svetilkami.
3.2.9.7 Ne sme biti “kombinirana”
s katerokoli drugo svetilko.
3.2.9.8 Je lahko “integrirana”
z zadnjo pozicijsko svetilko.
3.2.9.9 Električna vezava
Mora zasvetiti ob uporabi najmanj ene delovne zavore.
3.2.9.10 Druge zahteve
Svetilnost zavorne svetilke mora biti opazno večja od svetilnosti zadnje pozicijske svetilke.
3.2.10 Zadnja pozicijska svetilka
3.2.10.1 Število
Ena.
3.2.10.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.10.3 Razporeditev
3.2.10.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.10.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm,
največ 1.200 mm.
3.2.10.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.10.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 80° na levo in 80° na desno.
Navpični koti: 15° nad vodoravno osjo
in 15° pod njo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna vi-
šina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.10.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.10.6 Je lahko “združena”
z vsako drugo zadnjo svetilko.
3.2.10.7 Je lahko “kombinirana”
samo z napravo za osvetlitev registrske tablice, če je le-ta na vozilu.
3.2.10.8 Je lahko “integrirana”
z zavorno svetilko, zadnjim ne trikotnim rdečim odsevnikom ali z obema ali z zadnjo meglenko.
3.2.10.9 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.10.10 Posebne zahteve
Jih ni.
4 PRESKUŠANJE VOZILA
4.1 Preskušanje vozila v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 74.00. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 74.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 74.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 3/95).
7 VELJAVNOST
7.1 Ta odredba začne veljati 1. aprila 1996.
Št. 6.1-03/94-005/51
Ljubljana, dne 15. februarja 1996.
Minister za znanost in tehnologijo
dr. Andrej Umek l. r.
* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93).
