Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86) ter 91. in 94. člena statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na seji dne 18. in 25. 9. 1995 sprejel

Odlok določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje vodnih zajetij za vodovodni sistem zajetje Žamerk.

Varstveni pasovi virov pitne vode iz 1. člena obsegajo:
– najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,
– ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,
– širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja.

Za vsak poseg v varstvenih pas vodnega vira, morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma vodnogospodarsko dovoljenje pristojnega upravnega organa.

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost direktnega vpliva na količino in kakovost pitne vode.
Meja pasu ob zajetju je velikosti 4 × 4 m in se nahaja na parceli k. o. Loka pri Žusmu, parc. št. 904/10.

Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja obsega območje, kjer je, glede na sestavo zemljin in nagib terena, možno razmeroma hitro onesnaženje vodnega vira. Območje je določeno tudi glede na čas pretakanja podzemne vode in čistilno sposobnost sedimentov.
V to območje so zajeta naslednja zemljišča:
del 904/1 in del 904/10, k. o. Loka pri Žusmu.

Širši varstveni pas je zajeto območje, s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem. Območje je omejeno s površinskimi razvodnicami, litolastnimi mejami in prelomi oziroma so to skrajne točke ozemlja, s katerega je še možen vpliv na kvaliteto vode v zajetjih.
V to območje so zajete naslednje parcele:
k. o. Loka pri Žusmu
parc. št. 904/10, 904/1, 895/3, 164, 165, 899/3, 899/1, 899/2, 895/2, 842/4, 896/1, 897, 885/14, 885/18, 885/15, 129, 128, 892/2, 885/17, 885/16, 885/13, 885/12, 885/11, 885/10, 885/9 in 250.

Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene na podlagi hidrogeoloških raziskav GEKO, Podjetja za geološke raziskave in svetovanje, d.o.o., iz Ljubljane, št. elaborata Z 30-2405/94 in so vrisane v prostorskih katastrskih načrtih 1:5000, ki so na vpogled pri Oddelku za urejanje prostora in gospodarske dejavnosti.
Kartografsko gradivo iz strokovnih podlag in seznam parcelnih številk je sestavni del tega odloka.

Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti pitne vode in objektov za oskrbo z vodo.
V njem veljajo naslednja določila:
– prepovedan je vsak poseg v prostor,
– prepovedana je sečnja gozda,
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo,
– področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je vstop možen samo zaposlenim,
– prepovedana je uporaba vseh gnojil in rastlinskih zaščitnih sredstev,
– upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.

Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti področja, kjer je tok vode hiter in lahko dostopen. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
– prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu in nadomestnih objektov, ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
– dovoljena je adaptacija stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč ipd.), vendar se skupna koristna površina gospodarskih objektov ne sme povečati,
– dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
– prepovedana je gradnja javnih naprav za čiščenje odplak,
– prepovedana je gradnja greznic in kanalizacije,
– iztoki iz javne kanalizacije morajo biti vodotesni, speljani izven zaščitnih pasov vodnih virov obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost,
– prepovedana je gradnja novih skladišč nafte in tekočih naftnih derivatov naftovodov in plinovodov,
– obstoječa skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi, morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67), pravilniku o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71) in pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam.
Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m3, skupna prostornina skladišča pa največ 10 m3,
– prepovedana je intenzivna reja živine,
– prepovedana je uporaba biocidov, herbicidov in večjih količin naravnih ali umetnih gnojil,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 25 ton/ha,
– enkratni odmerek gnojil lahko vsebuje največ do 60 kg N/ha,
– prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest,
– gozdarstvo in kmetijstvo brez spremljajočih funkcionalnih objektov so zaželene gospodarske dejavnosti,
– eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena,
– prepovedano je intenzivno izkoriščanje gozdov.

Širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti toka pitne vode proti izvirom in je označen z opozorilnimi znaki.
V tem pasu so prepovedane ali samo v omejenem obsegu dovoljene naslednje dejavnosti:
– dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe nadomestnega objekta, stari objekt odstrani,
– dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem higienske razmere izboljšujejo. Novogradnje in nadomestne gradnje morajo biti usklajene z možnostjo priključevanja objektov na kanalizacijo,
– gradnja ponikovalnice za odpadke ter odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja gnojnice v podtalnico,
– javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti vodotesno izvedeni. Neprepustnost je potrebno preveriti s tlačnim preizkusom,
– padavinske vode in odplake z utrjenih manipulativnih ploščadi in vode iz utrjenih prometnih površin, morajo biti pred vtokom v kanalizacijo ali ponikanjem očiščene z lovilcem maščob,
– prepovedano je odpiranje in izkoriščanje gramoznic,
– prepovedano je odvažanje zemlje,
– prepovedano je skladiščenje podtalnic nevarnih snovi,
– zaželena dejavnost v tem pasu je gozdarstvo,
– prepovedana je uporaba gnojevke,
– enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 ton/ha,
– obstoječa skladišča in skladiščenje nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) pravilniku o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71), pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam.
Prostornina posamezne cisterne ali objekta je lahko največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča pa je največ 50 m3. Nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju, opremljenem z ustrezajočim lovilcem maščob,
– tehnični pregled cisterne mora biti opravljen vsaj vsaka 3 leta,
– naprave za čiščenje odplak se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov,
– tranzitni promet z nafto in naftnimi derivati ni dovoljen, lokalni promet pa je dovoljen le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
– prepovedano je večje izsekovanje gozdov kot je potrebno za normalno gospodarjenje z gozdom,
– obstoječe goloseke je potrebno v najkrajšem času pogozditi,
– pri uporabi mehanizacije na travnikih, njivah in pri gozdnih delih je potrebno storiti vse potrebno, da ne pride do izlitja naftnih derivatov,
– odlaganje odpadkov ni dovoljeno,
– prepovedano je graditi nove proizvode, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– prepovedana je uporaba biocidov na bazi cianvodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin,
– ceste je potrebno opremiti z ustrezno signalizacijo (omejitev hitrosti vozil na 40 km/h).

Ožji in širši varstveni pasovi se označijo z opozorilnimi tablami. Table so postavljene na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Table so pravokotne oblike, modre barve in z belim napisom naslednje vsebine:
– ožji varstveni pas vodnega vira,
– širši varstveni pas vodnega vira.

Z denarno kaznijo najmanj 70.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 8., 9. in 10. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 7.500 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Če bo z ukrepi iz 8., 9. in 10. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo z vodo oziroma izvirov, ki so s tem odlokom zaščiteni.

Upravljalec objektov za oskrbo z vodo mora v roku enega leta po sprejetju tega odloka urediti zemljiško-knjižno stanje, postaviti ograjo, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Sanacijska dela v posameznih varstvenih pasovih morajo biti obdelana v sanacijskih programih varovanja. Program mora posamezne ukrepe tudi terminsko opredeliti ter mora biti izdelan v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.

Sanacijska dela v ožjem varstvenem pasu morajo biti izvedena v dveh letih, v ostalih varstvenih pasovih pa skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.