Na podlagi 38. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet občine Idrija na seji dne 21. 12. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
5. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
6. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
7. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
8. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in aktivno sodelovati pri sprejemanju odločitev sveta v skladu z zakoni, statutom občine Idrija in tem poslovnikom.
9. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles sveta in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo, nimajo pa pravice glasovanja.
Ne glede na drugi odstavek, se lahko svetniki, ki v delovnem telesu nimajo predstavnika stranke brezpogojno udeležuje sestankov delovnih telesa in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo.
10. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja občinskim organom in občinskim ter javnim službam, predstavnikom KS, občinskim koncesionarjem in delovnim telesom sveta, da pridobijo informacije za svoje delo in odločanje v svetu.
Vprašani iz prvega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja, predlogi in pobude svetnikov
11. člen
Na vsaki seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja, predloge in pobude svetnikov.
12. člen
Vprašanje, predlog, oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje, pobudo oziroma predlog ustrezno dopolni.
13. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti na seji obvezno prisotni župan, tajnik občine, višji svetovalci in vodje občinskih služb. V primeru zadržanosti morajo določiti namestnika.
14. člen
Svetnik lahko postavlja vprašanja pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen, če svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka.
15. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najkasneje v 15 dneh.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
16. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
17. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo ali predlog predsedniku sveta, občinskim organom in občinskim službam ter delovnim telesom sveta za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot 3 minute.
18. člen
Pisno pobudo ali predlog pošlje predsednik sveta občinskim organom ali občinskim službam ali delovnim telesom, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda ali predlog dana.
Če se pobuda ali predlog nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta nanj odgovoriti takoj oziroma ga uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda ali predlog obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neopravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
19. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa osebno ali praviloma preko sekretarja sveta najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
20. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neopravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. SEJE SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji.
21. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
22. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikoma, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
23. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo 1/4 članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
24. člen
Vabilo na sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo na sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi vsem, ki so dodatno vabljeni na sejo sveta.
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
25. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta lahko pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom lahko pa tudi z vodji svetniških skupin. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
26. člen
Svet lahko izjemoma razpravlja tudi o zadevah, za katere ni dobil vročenega gradiva, ne more pa v takih primerih sprejemati sklepov, ki bi za občino predstavljale finančno ali premoženjsko breme.
27. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta eden od podpredsednikov. Po pooblastilu predsednika, lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
28. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Veljajo določbe 26. člena.
29. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
30. člen
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
31. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Zapisnika ni mogoče dopolnjevati s stališči, mnenji ali sklepi, ki niso bila dejansko izrečena na zadnji seji, čeprav smiselno in vsebinsko spadajo zraven, a so kasnejšega nastanka.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
32. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
V primeru, da predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda najmanj četrtina članov sveta, se sprememba oziroma dopolnitev uvrsti na dnevni red brez glasovanja.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
33. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) dnevnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
34. člen
Na začetku obravnave točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj ali od njega določena oseba dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Posamezna razprava svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
35. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda in drugo veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji.
36. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi statuta, poslovnika ali dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede predvidene kršitve. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
37. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med sejo sam ali na zahtevo svetnika prekine delo sveta zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
38. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
39. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
Posamezno zasedanje sveta praviloma ne sme trajati več kot 6 ur. Če v tem času dnevni red ni izčrpan, lahko predsedujoči predlaga dvodelno sejo, o čemer odloči svet.
3. Vzdrževanje reda na seji
40. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu s proceduralno opombo seže v besedo le predsednik.
41. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
42. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako, da onemogoča delo sveta.
43. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Če svetnik oporeka odstranitvi s seje, o tem odloči svet brez razprave.
44. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
45. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
46. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj 14 svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
47. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
48. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet tajno glasuje, kadar je to določeno z zakonom, statutom ali kadar to zahteva najmanj 1/4 članov sveta.
49. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
50. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje “ZA” sprejem predlagane odločitve, “PROTI” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “VZDRŽAN”.
51. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom zelenega ali rdečega kartona, vzdržani z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali 1/4 članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
52. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA”ali besedo “PROTI”.
53. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik sveta s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
54. člen
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
55. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen, če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem.
56. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
57. člen
O delu na seji sveta se vodijo dobesedni zapisi-magnetogrami, ki se hranijo skupaj z drugimi gradivi. Magnetogram seje se dobesedno pretipka. Zapis, ki je podlaga zapisniku, se hrani z magnetogramom. Njegovo istovetnost z magnetogramom potrdi sekretar sveta.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar sveta.
58. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave in v priročnem arhivu sekretarja sveta.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
59. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi. Akte in gradivo lahko fotokopirajo.Vpogled se lahko opravi samo v prostorih občinske uprave.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta
60. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– s predsedniki delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
61. člen
Podpredsednika sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
62. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, določi kateri od podpredsednikov ga nadomešča. Če predsednik sveta ne more to odločiti, opravlja naloge predsednika starejši od obeh podpredsednikov.
Če tudi nobeden od podpredsednikov sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
63. člen
Občinski svet imenuje za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe sveta sekretarja sveta.
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in pri ostalih njegovih zadolžitvah. Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu. Sekretar je v pomoč svetnikom pri njihovih stikih z občinsko upravo, če jih potrebujejo.
Sekretar skrbi za pripravo in odpošiljanje sklepov sveta, za pripravo sej sveta in njihovih komisij.
Sekretar skrbi za priročni tematski arhiv sveta, iz katerega so vsak trenutek dosegljive informacije o delu sveta, potrebne za nadaljnje delo, tako ob pripravi sej, kot med sejami samimi. Do konca mandata občinskega sveta skrbi za hrambo magnetogramov in njegovih prepisov, po tem pa jih preda arhivu občinske uprave.
Sekretar opravlja delo profesionalno in sklene delovno razmerje v občinski upravi.
8. Delovna telesa sveta
64. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
65. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
66. člen
Stalna delovna telesa sveta so:
1. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje pet članov, opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih, voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava in določa plače ter druge prejemke zaposlenih v občinski upravi ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet.
2. statutarno-pravna komisija, ki šteje šest članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta,
– obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi.
3. komisija za vloge in pritožbe
– obravnava pritožbe in predloge občanov v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih aktov,
– obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo takšne zadeve po veljavnih predpisih,
– proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo občani občinskemu svetu in drugim organom ter ugotavlja vzroke zanje,
– obvešča pristojna delovna telesa občinskega sveta o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in predlaga ustrezne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov občanov.
4. komisija za nagrade in priznanja, ki šteje šest članov, opravlja naslednje naloge:
– obravnava vloge na razpis za priznanja in nagrade po formalni in vsebinski plati
– pripravi predlog kandidatov v okviru odloka o priznanjih in nagradah za potrditev svetu.
67. člen
Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Stalni odbori sveta so:
1. odbor za finance in proračun
– tekoče spremlja stanje prihodkov, odhodkov in račun financiranja proračuna,
– pregleda in daje pripombe na osnutek in predlog proračuna ter zaključnega računa občine v sodelovanju z županom,
– spremlja uporabo sredstev tekoče proračunske rezerve,
– na zahtevo občinskega sveta, župana ali nadzornega odbora dostavi celovito poročilo o finančnem stanju občine.
2. odbor za razvoj in gospodarske javne službe
– pripravlja vizijo razvoja občine,
– spremlja delovanje občinskih javnih služb s področja gospodarske infrastrukture,
– spremlja in usmerja razvoj stanovanjskega gospodarstva v občini Idrija,
– spremlja in analizira delovanje javnih gospodarskih služb,
– sodeluje z odborom za turizem in promocijo občine, za kmetijstvo in gozdarstvo, za urejanje prostora in varstvo okolja na področjih, ki so si identična,
– sodeluje pri pripravi razvojnih planov občine,
– pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti.
3. odbor za družbene dejavnosti
– spremlja in analizira izvajanje nacionalnih programov javnih služb na področju družbenih dejavnosti,
– daje mnenja in predloge k programom, ki zagotavljajo izvajanje in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti,
– daje mnenja in predloge k aktom javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina,
– obravnava programe in finančne načrte investicijskega in rednega vzdrževanja objektov s področja družbenih dejavnosti,
– obravnava predloge investicijskih programov in finančnih načrtov investicij v objekte s področja družbenih dejavnosti.
4. odbor za urejanje prostora in varstvo okolja
– obravnava srednjeročne in letne programe dela za urejanje prostora,
– sodeluje pri pripravi razpisov za pridobitev najugodnejših ponudnikov z izdelavo najugodnejše prostorske in urbanistične dokumentacije,
– oblikuje predlog izbire najugodnejšega ponudnika za oddajo del na osnovi javnih razpisov,
– obravnava pripombe na javne razgrnitve strokovnih podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov,
– obravnava, daje pripombe in predloge v postopku sprejemanja prostorsko izvedbenih aktov,
– predlaga predloge ukrepov na področju varstva okolja in ravnanja z odpadki.
5. odbor za turizem in promocijo
– pripravlja program in finančni načrt za turizem in promocijo občine,
– skrbi za razvoj dejavnosti na področju turizma,
– obravnava predloge investicijskih programov za investicije v objekte s področja turizma,
– skrbi za promocijo občine,
– sodeluje pri oblikovanju predlogov ukrepov na področju varstva okolja.
6. odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
– spremlja in daje spodbude za delovanje kmetijsko-gozdarskih zadrug, zavodov in drugih organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva in veterine, ki delujejo na področju občine Idrija,
– spremlja in spodbuja razvoj kmetijstva, ribištva, gozdarstva, lovstva in veterine,
– pripravlja programe in ukrepe celostnega razvoja podeželja ter jih usklajuje s programi odbora za gospodarske javne službe in razvoj.
68. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje Svet uporabnikov javnih dobrin. Naloge in pristojnosti sveta so:
– varuje interese uporabnikov in daje organom občine predloge s področja javnih služb,
– zastopa interese uporabnikov v zvezi z načrtovanjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav, v razmerju do organov občine,
– zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev storitev, opozarja na pomanjkljivosti in predlaga izboljšave,
– opravlja druge naloge v skladu s svojimi pravili ali drugimi akti o delu in poslovanju.
Materialne in finančne pogoje za delo sveta uporabnikov zagotavlja občinski svet.
69. člen
Pristojni organ občine je dolžan obravnavati pripombe in predloge sveta uporabnikov in ga o svojih stališčih in ukrepih obvestiti najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog.
70. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
71. člen
Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik sveta. Člani delovnega telesa izmed sebe izvolijo predsednika.
72. člen
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
V. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
73. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe,
– odločbe.
74. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa: temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejema statut z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
75. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
76. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Postopek za pripravo proračuna se začne v septembru, svet pa ga mora sprejeti do konca februarja.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
77. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se finacirajo iz občinskega proračuna.
78. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
79. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
80. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
81. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
82. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa se njihovo področje dela in imenuje ali voli se člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu občine.
2. Postopek za sprejem odloka
83. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali petnajst volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
84. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
85. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
86. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
87. člen
Pred obravnavo predloga odloka na občinskem svetu obravnava predlog odloka matični odbor in statutarno pravna komisija.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka in o mnenju matičnega odbora ter statutarno pravne komisije.
88. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi na drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
89. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
90. člen
V drugi obravnavi svet na predlog predlagatelja, župana, delovnega telesa ali enega od svetnikov razpravlja in glasuje o vrnitvi predloga odloka v prvo branje.
Če predloga o vrnitvi v prvo razpravo ni oziroma če ni izglasovan, razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
91. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
92. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti lahko glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno-pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
93. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
94. člen
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
95. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje ustno na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
96. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
5. Referendum
97. člen
Svet lahko o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10% volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanje glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid referenduma in štiri leta po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma. O dobi, v kateri občina ne sme sprejemati ukrepov v nasprotju z določili referenduma, morajo biti udeleženci referenduma jasno seznanjeni med pripravo na referendum.
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zakonodajni referendum.
98. člen
Svet lahko na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Posvetovalni referendum mora svet razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini.
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje ali za del območja občine.
99. člen
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
100. člen
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
101. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
102. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
103. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
104. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
105. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
106. člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika sveta predlaga četrtina članov sveta, lahko pa jih predlaga tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov sveta.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
107. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
Delovna telesa izmed sebe izvolijo predsednika na prvi seji. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina prisotnih članov delovnega telesa.
4. Imenovanje podžupana
108. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana (podžupane).
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Imenovanje tajnika
109. člen
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana. Kandidat mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov.
6. Postopek za razrešitev
110. člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane delovnih teles sveta ter člane nadzornega odbora, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
111. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
112. člen
Župan in svet ter njihova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
113. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
114. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
115. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan, ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta, je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
116. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
117. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
118. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na nezakonite odločitve in njih posledice.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora nevesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
119. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
120. člen
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
VIII. RAZMERJE SVETA DO NADZORNEGA ODBORA
121. člen
Nadzorni odbor najmanj dvakrat na leto poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
122. člen
Nadzorni odbor ima brez predhodnega dovoljenja pravico vpogleda v vse materiale sveta, upravnih organov, KS in pravnih oseb, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina. Vsa zahtevana dokumentacija mora biti pripravljena na vpogled najkasneje v treh dneh od datuma zahtevka.
IX. JAVNOST DELA
123. člen
Delo občinskega sveta in njegovih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.
124. člen
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
125. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo ali kupi določen prostor ali čas v obstoječem mediju in tako objavlja sporočila in poročila o delu ter povzetke gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
126. člen
Za objave v javnih občilih skrbita:
– župan za področje občinske uprave in njenih strokovnih služb,
– predsednik sveta za področje dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
– predsednik nadzornega odbora za področje dela tega odbora.
Župan skrbi za zagotovitev pogojev za delo predstavnikov javnih občil na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
127. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
128. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
129. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
130. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.
XI. KONČNA DOLOČBA
131. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Idrija, dne 21. decembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Idrija
Franci Jereb, dr. med. l. r.
