Na podlagi 9. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 19/91 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 11. in 18. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) ter 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 12. seji dne 20. 12. 1995 sprejel

Odlok določa organizacijo, pristojnosti in naloge komunalnega redarstva v Občini Grosuplje.

Služba komunalnega redarstva je ustanovljena za nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov s področja javnega redu in miru, urejanja javnih površin, plakatiranja in reklamiranja, komunalnih dejavnostih ter drugih predpisov, ki jih sprejme občinski svet.

Službo komunalnega redarstva na območju Občine Grosuplje opravlja, v okviru urada za gospodarsko infrastrukturo, komunalni redar.

Komunalni redar je pooblaščena uradna oseba. Izkazuje se s posebno izkaznico, ki jo določa pravilnik o obrazcu službene izkaznice za opravljanje komunalnega redarstva.

Komunalni redar opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov Občine Grosuplje, ki so v njegovi pristojnosti.
Komunalni redar ima pri izvajanju nadzora, kadar ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost, da:
1. legitimira kršitelja in priče,
2. daje ustne in pismene naloge za odpravo ugotovljenih nepravilnosti,
3. izreka mandatno kazen,
4. predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, s področja kršenja občinskih predpisov, ki so v njegovi pristojnosti, in
5. posreduje ustrezne podatke o kršilcih pristojnemu organu, kadar meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen (predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška).

Fizične in pravne osebe so dolžne komunalnemu redarju:
– omogočiti nemoteno izvrševanje komunalnega nadzora,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora in
– omogočiti vstop do objektov ter dostop do naprav, ki jih le-ta nadzira.

V primeru, da kršitelj ne izvrši naloženega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko komunalni redar določi, da izvrši predpisan ukrep za to pooblaščeni izvajalec na kršiteljeve stroške.
Komunalni redar lahko zahteva pri svojem delu pomoč organov za notranje zadeve in drugih institucij, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela.

Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 SIT se kaznuje za prekršek:
– kdor se na zahtevo komunalnega redarja ne legitimira,
– kdor ne posreduje potrebnih obvestil redarju,
– kdor se nedostojno vede do redarja ali oseb, ki so udeležene v postopku,
– kdor prepreči redarju izvrševanje uradne naloge ali ga pri tem ovira in
– kdor onemogoča ali ovira opravljanje nalog iz pristojnosti službe komunalnega redarstva ali odklanja posredovanje podatkov, pojasnil in drugih potrebnih dokazil za razjasnitev določene kršitve.
Za kršitve iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo do 50.000 SIT kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo do 30.000 SIT pa njena odgovorna oseba.

Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku do 10.000 oziroma do 20.000 SIT, izterja komunalni redar kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku.
Ni dovoljeno izterjati takoj na kraju prekrška denarno kazen za več prekrškov, storjenih v steku.
Za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, se ne sme izterjati denarna kazen takoj na kraju prekrška.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba plačilni nalog (položnico).
Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na kraju prekrška ni pritožbe.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na kraju prekrška, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče takoj izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog; tudi v tem primeru lahko kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na kraju prekrška, pristojnemu organu za postopek o prekršku.
Za tak prekršek ne sme izreči organ, ki je pristojen za postopek o prekršku, večje denarne kazni, kot se sme izterjati takoj na kraju prekrška.
Če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška, ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.