Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (ZLSZDL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. marca 1996.

Ta zakon ureja lastninjenje nepremičnih kulturnih spomenikov (v nadaljevanju: spomenikov) in naravnih znamenitosti (v nadaljevanju: znamenitosti), ki so družbena lastnina v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb.

Spomeniki, ki so družbena lastnina v sredstvih podjetij in nimajo takih spomeniških lastnosti, da bi bilo utemeljeno zagotoviti njihovo prezentacijo kot registrirano kulturno dejavnost, se lastninijo v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Spomeniki iz prejšnjega odstavka, ki so družbena lastnina v sredstvih drugih pravnih oseb, razen spomenikov, ki se v postopku denacionalizacije vrnejo v naravi, postanejo na dan uveljavitve tega zakona njihova last.
O tem, ali ima spomenik spomeniške lastnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, odloči minister, pristojen za kulturo.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, določi v postopku lastninjenja dolžnosti podjetja oziroma lastnika iz prejšnjega člena v zvezi z zagotavljanjem javne dostopnosti spomenika in v zvezi s pravicami strokovnih organizacij glede preučevanja in prezentacije spomenika.
Dolžnosti podjetja oziroma lastnika iz prejšnjega odstavka morajo biti določene tako, da ne posegajo bistveno v opravljanje gospodarske dejavnosti.

Z dnem uveljavitve tega zakona preidejo v last države spomeniki, ki so družbena lastnina v sredstvih podjetij ter drugih pravnih oseb in imajo take spomeniške lastnosti, da bi bilo utemeljeno zagotoviti njihovo prezentacijo kot registrirano kulturno dejavnost.
V last države preidejo tudi stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu spomenika.

Z dnem uveljavitve tega zakona preidejo v last države znamenitosti, ki so družbena lastnina v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb, in sicer v delu, ki ne obsega naravnega javnega dobra ali naravnega vira.
Prejšnji odstavek se ne uporablja za stvari, razen za zemljišča, podjetij, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka ter se lastninijo v skladu s posebnim zakonom.
V last države preidejo tudi stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu naravnih znamenitosti.
Pri upravljanju, rabi in izkoriščanju znamenitosti se uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na varstvo naravnih dobrin.

Do uveljavitve zakonodaje na področju varstva naravne in kulturne dediščine upravljajo spomenike in znamenitosti iz 4. in 5. člena tega zakona podjetja in druge pravne osebe, ki so z njimi upravljale na dan uveljavitve tega zakona, na podlagi predpisa ali pravnomočnega akta.
Sredstva podjetij in drugih pravnih oseb, ki so bila do uveljavitve tega zakona vložena v spomenike, znamenitosti in stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu, ter način njihovega vračila, se določijo v pogodbi o uporabi, med državo ter podjetji in drugimi pravnimi osebami.
Pri določanju višine teh sredstev na osnovi pogodbe, se upošteva tista vlaganja, ki so pomenila trajno povečanje vrednosti in tista, ki so bila višja od pridobljenih koristi iz gospodarjenja oziroma iz uporabe teh spomenikov ali znamenitosti.

Vlada Republike Slovenije v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona s posebnim sklepom ugotovi, kateri spomeniki, znamenitosti in stvari iz drugega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 5. člena, so po tem zakonu postali last države. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, izdata podjetjem in drugim pravnim osebam, na osnovi sklepa iz prejšnjega odstavka, odločbo za spomenike in znamenitosti ter stvari iz prejšnjega odstavka tega člena.

Kulturni spomeniki, ki so bili izločeni iz otvoritvenih bilanc družbenih podjetij v postopku lastninskega preoblikovanja in nimajo takšnih spomeniških lastnosti, da bi bilo potrebno zagotoviti njihovo prezentacijo kot registrirano kulturno dejavnost, se na predlog teh podjetij naknadno lastninijo pod pogoji tega zakona in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Predlog iz prejšnjega odstavka morajo vložiti najkasneje v roku dveh mesecev od uveljavitve sklepa iz 7. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.