Na podlagi tretjega odstavka 52. člena obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), izdaja minister za zdravstvo, v soglasju z ministrom za gospodarske dejavnosti
P R A V I L N I K
o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče, druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za tiste dejavnosti, ki so urejene s posebnimi predpisi s področja sanitarno-tehnične in zdravstvene ureditve.
II. POSLOVNI PROSTOR
2. člen
Obratovalnica s poslovnimi prostori mora biti nameščena tako, da ne moti in ne ogroža prebivalcev. Obratovalnica, v kateri se opravlja moteča dejavnost in je v kraju posebna obrtna cona, mora biti praviloma v okviru te cone.
3. člen
Poslovni prostori so lahko urejeni v posebnem objektu, izjemoma v kletni ali pritlični etaži ali prizidku stanovanjske hiše v kateri prebiva nosilec obrtnega dovoljenja.
Če je obratovalnica v stanovanjskem objektu, morajo biti dejavnosti, pri katerih nastaja moteč hrup, locirane in urejene tako, da ne motijo bivanja oziroma počitka.
4. člen
Delovni prostor mora biti tako velik, da prihaja na zaposlenega najmanj 10 m3 prostora in najmanj 2 m2 proste talne površine. Kot zračni prostor in talna površina se šteje površina ali prostornina, ki ni prekrita s pripravami, stroji, pomožnimi napravami ali materialom, ter ni namenjena za skladišče.
Delovni prostor, namenjen za administrativno delo, mora imeti površino najmanj 3 m2 talne površine na delovno mesto.
5. člen
Površine sten in stropov v delovnem prostoru morajo biti ometane in prepleskane s svetlo barvo.
6. člen
Tla, stene, pregrade in drugi gradbeni elementi delovnih prostorov s proizvodnimi procesi, pri katerih se uporabljajo nevarne ali zdravju škodljive snovi, nastaja prah, aerosoli, sprošča para ali razliva voda, morajo biti obdelani z materiali, ki preprečujejo nabiranje in vpijanje teh snovi ter omogočajo temeljito čiščenje.
Tla delovnega prostora, v katerem se sprošča para ali razliva voda, morajo biti iz nedrsnega materiala in nagnjena proti odtočnim jaškom.
7. člen
V delovnem prostoru, v katerem se opravljajo proizvodni procesi z zdravju škodljivimi snovmi, mora biti na primernem mestu urejen umivalnik s tekočo toplo vodo.
Če je zaradi narave dela možno, da bi škodljive in agresivne snovi prišle v stik s kožo ali v oči, mora biti urejena tudi prha za umivanje in izpiranje.
8. člen
Delovni prostori, v katerih se pri proizvodnih procesih sproščajo zdravju škodljivi plini, pare ali aerosoli, ne smejo biti urejeni v kletnih prostorih, razen izjemoma, če je urejeno učinkovito splošno prezračevanje in lokalno odsesovanje.
9. člen
Če se v obratovalnici odvija proizvodni proces v katerem se uporabljajo zdravju škodljive snovi, ali nastajajo škodljivi odpadki, mora biti za skladiščenje teh snovi urejen poseben skladiščni prostor.
Če funkcionalno dvorišče obratovalnice to dopušča, se lahko za skladiščenje teh snovi postavijo tipski kontejnerji za nevarne snovi.
10. člen
Obratovalnice morajo imeti urejeno oskrbo s higiensko neoporečno pitno vodo na krajevno običajen način.
11. člen
Odvajanje (dispozicija) sanitarno-fekalnih in tehnoloških odplak mora biti sanitarno-tehnično in epidemiološko neoporečna, ter urejena v skladu s tehničnim stanjem lokalne infrastrukture.
12. člen
Tla in stene skladišč zdravju škodljivih snovi ter odpadkov, morajo biti obdelane z materiali, ki so odporni na te snovi in jih ne vpijajo.
V tleh skladišč tekočih snovi ne sme biti odtoka, mora pa biti izdelan slepi jašek za prestrezanje morebitno razlitih tekočin.
Skladišča morajo imeti urejeno prezračevanje.
13. člen
Obratovalnica, ki je v samostojnem objektu oziroma, ki zaposluje zunanje delavce, mora imeti naslednje pomožne prostore:
– najmanj eno WC kabino, predprostor v katerem je umivalnik s tekočo toplo vodo na 20 žensk,
– najmanj eno WC kabino, predprostor s pisoarjem in predprostor z umivalnikom s tekočo toplo vodo na 30 moških,
– garderobni prostor, ločeno za moške in ženske, z garderobnimi omaricami katerih število mora ustrezati številu zaposlenih.
Če se v delovnem procesu uporabljajo ali sproščajo zdravju škodljive snovi in se delavci pri delu močijo, umažejo ali znojijo, mora biti v okviru pomožnih prostorov in v funkcionalni povezavi z garderobnim prostorom najmanj ena kabina s prho na 5 delavcev, v garderobnem prostoru pa morajo imeti delavci dve garderobni omarici (ali eno dvojno), za ločeno shranjevanje delovne in civilne obleke.
Tla in stene do višine 1,50 m, v WC kabinah, predprostorih, kabinah s prho, morajo biti izdelane iz gladkega vodotesnega materiala, ki omogoča temeljito mokro čiščenje in razkuževanje. Stiki tal s stenami morajo biti zaobljeni.
Vrata WC kabin se morajo odpirati navzven. V kabini s prho mora biti nameščen ročni tuš ali armatura za prilagoditev višine izliva prhe.
Pomožni prostori morajo imeti urejeno stalno prečno prezračevanje, naravno skozi okna ali ventilacijske odprtine z nastavljivimi žaluzijami, v primerih, ko ni oken pa mehansko ventilacijo z ventilatorji za odsesavanje onesnaženega zraka in žaluzijami v spodnjem delu vhodnih vrat.
14. člen
V delovnem prostoru mora biti zagotovljeno splošno naravno ali umetno prezračenje, odvisno od vrste in števila virov, ki onesnažujejo zrak.
Prezračevanje mora zagotavljati predpisano toplotno okolje in koncentracije zdravju škodljivih snovi v dopustnih mejah.
15. člen
Delovni prostor v katerem se pri proizvodnem procesu sproščajo zdravju škodljive snovi (plini, pare, aerosoli) ali vodna para, mora imeti umetno splošno prezračevanje, ki mora biti izvedeno tako, da je v prostoru podtlak.
16. člen
V delovnih prostorih, kjer so večji viri toplote, morajo biti izvedeni ukrepi in nameščene naprave za omejevanje toplotnega sevanja v prostor in za odvod odvečne toplote tako, da niso prekoračene predpisane temperaturne obremenitve delavcev.
17. člen
Vire iz katerih se sproščajo zdravju škodljive snovi in katerih ni mogoče nadomestiti z manj škodljivimi, je treba omejiti z napravami, ki preprečujejo sproščanje teh snovi v prostor (neprodušna osamitev), ali s katerimi se škodljivosti izsesavajo neposredno tam, kjer nastajajo.
Z napravami za izsesavanje morajo biti opremljena tudi odprta mesta na pripravah, na katerih se izločajo nevarne ali zdravju škodljive snovi in jih iz tehnoloških razlogov ni mogoče zapreti (neprodušno osamiti).
Atmosferski izpusti odsesavanja in ventilacije, skozi katere lahko pridejo v okolje nevarne in zdravju škodljive snovi v preseženih imisijskih koncentracijah, morajo biti opremljeni s čistilnimi napravami.
18. člen
Naprave za odsesavanje morajo biti konstruirane in nameščene tako, da odvajajo nevarne in zdravju škodljive snovi izven dihalne cone delavcev. Povezane morajo biti z napravo za zagon delovne priprave tako, da le-teh ni mogoče pognati, ne da bi istočasno začela delovati naprava za odsesavanje.
19. člen
Ogrevanje delovnih prostorov mora biti urejeno tako, da so v hladni dobi leta zagotovljene predpisane mikroklimatske razmere glede na naravo dela.
Delovni prostor se lahko ogreva z lokalnimi pečmi. V delovnih prostorih kjer se uporabljajo ali nastajajo vnetljive ali eksplozivne snovi je obvezno centralno ogrevanje.
Površine grelnih teles v delovnih prostorih kjer nastaja prah, morajo biti gladke in primerne za čiščenje.
20. člen
V delovnem prostoru mora biti zagotovljena predpisana naravna in umetna osvetlitev delovnih mest, glede na zahtevnost del.
Delovni prostori morajo imeti odprtine za naravno osvetlitev.
Razpored, površina in število teh odprtin mora ustrezati vrsti dela ter zagotavljati enakomerno osvetlitev delovnega prostora.
21. člen
Okna morajo biti prirejena tako, da se dajo odpirati in higiensko vzdrževati.
Kadar se lahko skozi odprta okna širijo v okolje prekomerne imisije, morajo biti okna urejena tako, da jih ni mogoče odpirati, v delovnem prostoru pa mora biti urejeno nadomestno umetno prezračevanje.
22. člen
Priprave, pri uporabi katerih nastajajo hrup ali tresljaji, morajo biti načrtovane in izdelane tako, da je raven hrupa ali tresljajev v mejah, določenih s predpisi o varstvu zdravja pred škodljivimi vplivi hrupa in tresljajev.
Pri pripravah, ki povzročajo prekomeren hrup, udarce ali tresljaje, morajo biti izvedeni naslednji ukrepi:
– posebno temeljenje priprave brez toge povezave z ostalimi konstrukcijskimi elementi objekta;
– pritrditev priprave na temeljno podlago preko blažilnih podložkov (leseni, gumijasti ali drugi elastični materiali, ter posebni blažilniki);
– oblaganje sten, priprave z materiali, ki vpijajo zvok;
– izdelava protihrupnih zaslonov, ohišja, kabin za stroje iz materialov, ki vpijajo zvok;
– izdelava kabine za delavce iz materialov, ki vpijajo zvok;
– oblaganje sten, stropov in drugih konstrukcijskih elementov delovnega prostora z absorbcijskimi materiali;
– namestitev dušilnikov hrupa na izpuste priprav in odprtine v objektu, skozi katere se hrup širi v okolje.
Držaji priprav, ki povzročajo pri delu tresljaje, morajo imeti blažilnike za preprečevanje prenosa tresljajev, ali pa morajo biti obloženi z materialom, ki zmanjšuje škodljivo delovanje tresljajev na roke in telo delavca.
III. FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE IN DRUGE ZUNANJE POVRŠINE
23. člen
Dovoz in dostop do obratovalnice mora biti urejen tako, da ne moti prebivalcev.
24. člen
Funkcionalno zemljišče, po katerem se rokuje z materialom, mora biti protiprašno utrjeno, ter urejeno tako, da je omogočeno vzdrževanje higiene.
Površine, na katerih se lahko med transportom in rokovanjem izlijejo zdravju škodljive snovi, morajo biti obdelane z materialom, ki je odporen na te snovi, ter urejene tako, da se razlite snovi varno zberejo in odstranijo.
25. člen
Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obratovalnici, ni dovoljeno opravljati del, ki povzročajo onesnaževanje tal, imisijo škodljivih snovi in hrupa, ali druge neugodne učinke.
Ta dela se lahko izjemoma opravljajo izven delovnega prostora, če so na funkcionalnem zemljišču postavljene posebne zaprte namenske priprave, opremljene z napravami in sredstvi za omejevanje škodljivih vplivov na zdravje.
IV. VARSTVO ZDRAVJA DELAVCEV PRI DELU
26. člen
Lastnik obratovalnice in nosilec obrtnega dovoljenja mora zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varstvo zdravja delavcev pri delu.
27. člen
Delovne priprave morajo biti razporejene tako, da delavci, ki z njimi ravnajo ali jim strežejo in delavci, ki delajo v njihovi neposredni bližini, niso zdravstveno ogroženi s strupenimi ali agresivnimi snovmi, sevanji, bleščečo svetlobo in drugimi škodljivostmi.
28. člen
Pri ureditvi delovnih mest je treba upoštevati načela ergonomije.
29. člen
V tehnološkem procesu proizvodnje se lahko uporabljajo samo tiste nevarne in zdravju škodljive snovi, za katere je predhodno pridobljena predpisana varnostna dokumentacija.
30. člen
V prvem letu obratovanja mora biti na vseh delovnih mestih opravljen preizkus izpolnjevanja zdravstveno-ekoloških razmer in pogojev iz drugega odstavka 14. člena, 16. člena, prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 22. člena, ter v ogroženih prostorih preizkus izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.
V dejavnostih, kjer se uporabljajo zdravju škodljive snovi, ali pri katerih nastajajo zdravju škodljivi vplivi, se morajo meritve opravljati tudi med obratovanjem. Meritve se morajo opravljati tudi pri neposredni zdravstveni ogroženosti delavcev ali ugotovljenih bolezenskih spremembah pri delavcih, ob vsaki spremembi tehnološkega postopka, ki ima lahko za posledico večje obremenitve ali škodljivosti za delavce.
31. člen
Delovna mesta, na katerih se uporabljajo ali sproščajo zdravju škodljive snovi, morajo biti označena glede na vrsto škodljivosti, ter opremljena z opozorili in navodili o ukrepih za varstvo zdravja delavcev.
Za delovna mesta, kjer škodljivosti presegajo dovoljene vrednosti, mora biti v skladu s posebnimi predpisi izdelan program ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.
32. člen
Na delovnih mestih, kjer nivo hrupa presega maksimalno dovoljene vrednosti glede na čas ekspozicije, mora biti do tehnične sanacije izvora hrupa zagotovljena uporaba ustreznih osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom.
Na delovnih mestih, kjer koncentracija prahu, par in hlapov zdravju škodljivih snovi presega maksimalno dovoljene vrednosti, se mora do tehnične sanacije zagotoviti uporaba osebnih zaščitnih sredstev za varovanje dihal ali drugih organov.
33. člen
Glede na naravo dela in nastopajoče škodljivosti, se morajo v skladu z veljavnimi standardi zagotoviti tudi druga osebna zaščitna sredstva.
Osebna zaščitna sredstva se morajo redno čistiti, razkuževati in hraniti na posebej za to določenem mestu – omarici.
34. člen
Za vsa delovna mesta, kjer so delavci izpostavljeni kakršnimkoli zdravstvenim škodljivostim, mora biti v roku dveh let po začetku obratovanja, izdelana analiza tehnološkega procesa z vidika vpliva na zdravje ljudi (analiza in zdravstvena ocena).
35. člen
Na delovnih mestih iz prejšnjega člena, se morajo opravljati preventivni zdravstveni pregledi v skladu s posebnim predpisom.
V. EVIDENCE IN DOKUMENTACIJA
36. člen
Obrtnik mora voditi in arhivirati naslednjo dokumentacijo:
– o dobavi vseh surovin in pomožnih materialov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje;
– predpisano varnostno dokumentacijo za nevarne in zdravju škodljive snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji;
– o rezultatih meritev zdravstvenih škodljivosti na delovnih mestih;
– o izdelanih sanacijskih programih za odpravo zdravstvenih škodljivosti na delovnih mestih;
– o rezultatih zdravstvenih pregledov delavcev;
– o meritvah imisij v okolje.
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
37. člen
Lastniki obratovalnic in nosilci obrtnega dovoljenja morajo minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, določene s tem pravilnikom, zagotoviti najkasneje v roku 2 let od njegove uveljavitve.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, je rok za izpolnjevanje pogojev, katerih opustitev bi lahko predstavljala neposredno nevarnost za zdravje ljudi, 30 dni od uveljavitve tega pravilnika.
38. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 526-04/95-28
Ljubljana, dne 12. februarja 1996.
Minister
za zdravstvo
dr. Božidar Voljč l. r.
Soglašam
Minister
za gospodarske
dejavnosti
Metod Dragonja l. r.
