Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95) ter 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 7. 3. 1996 sprejel

S tem odlokom se ob opuštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjen 1989 (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter v Uradnem listu RS, št. 17/92, 23/95 in 58/95), srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 90/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 11/96 in 16/96) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme zazidalni načrt za samostanski kompleks Karmeličanke v Mirni Peči. Zazidalni načrt je izdelalo podjetje Spina Novo mesto d.o.o. pod št. ZN – 40/95 v februarju 1996.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Meja območja zazidalnega načrta poteka (opis se začenja na skrajni severni točki in poteka v smeri urinega kazalca): na severu po severovzhodni meji zemljišča s parcelno št. 952/3, po delu severne meje zemljišča s parcelno št. 941/1, na vzhodu po vzhodni meji zemljišča s parcelno št. 941/1, na jugu po jugozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/1, po jugozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/3, po jugozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/5, po jugovzhodni meji zemljišča s parcelno št. 945/2 in delno po zemljišču s parcelno št. 2843/2 (cesta), na zahodu po severni meji zemljišča s parcelno št. 947/2, po severozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/7, po severozahodni meji zemljišča s parcelno št. 941/2 in po zahodni meji zemljišča s parcelno št. 952/3, katere skrajna severna točka se priključi na začetek severne meje zemljišča s parcelno št. 952/2, vse k.o. Mirna Peč.

Območje zazidalnega načrta je namenjeno samostanskemu kompleksu za okvirno 13 redovnic. Samostanski red je zaprtega tipa, kar se odraža tudi v prostorski ureditvi. Temeljno izhodišče je postavitev samostanskega kompleksa v obravnavani prostor tako, da se ohranjajo vrednote obstoječe kulturne krajine, v njo pa se v čim večji meri vklapljajo nove oblike in funkcije samostanskega kompleksa.

A. Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja:
Celotno območje se ureja za potrebe bivanja in dela redovnic samostanskega reda Karmeličanke. Struktura nove pozidave se mora prilagoditi prostorskim danostim (reliefu, obstoječemu ruralnemu okolju), obenem pa naj kvalitetno zaznamuje prostor na vstopnem delu v širše območje Mirne Peči iz smeri Novega mesta. Z novimi ureditvami mora biti čitljiva delitev površin po namembnosti:
– zunanji del samostanskega kompleksa, ki je dostopen tudi za zunanje obiskovalce
– notranji del samostanskega kompleksa.

B. Urbanistično-arhitekturni pogoji za celotno območje:
Objekti bodo postavljeni na jugozahodni del sklopa obravnavanih parcel v neposredni bližini obstoječe kmetije in bodo dostopni z obstoječe regionalne ceste. Objekti se s pritličjem navezujejo na nivo vmesne parkovne ureditve. Gospodarski dovoz in hkrati požarna pot pa je speljana okoli objekta v že notranji del samostanskega kompleksa.
Območje zaznamujeta dva bolj izrazita sklopa zelenih površin; gozdič na severnem delu območja se mora v celoti ohraniti, na vzhodnem delu območja pa se na obstoječih zelenih površinah izvede dodatna zasaditev s sadnim drevjem.

C. Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte:
Objekti morajo biti poenoteni glede razmerij vertikalnih in horizontalnih gabaritov, oblikovanja, členitve fasad in fasadnih materialov, oblike streh, naklonov in kritine.
Glavni samostanski objekt
Predvidena tlorisna velikost objekta znaša:

------------------------------------------------------------------------------------
– severno krilo:    tlorisna velikost:    26,50 m × 11,00 m ± 5% odstopanja.
                    vertikalni gabarit:   vkopana klet, prit-ličje, nadstropje
– vzhodno krilo:    tlorisna velikost:    11,10 m × 9,00 m vertikalni gabarit:± 5% 
                                          odstopanja.
                                          vkopana klet, prit-ličje, nadstropje
– zahodno krilo:    tlorisna velikost:    21,00 m × 10,00 m vertikalni gabarit:± 5% 
                                          odstopanja.
                                          pritličje, nadstrop-je na južnem delu 
                                          tlorisa
------------------------------------------------------------------------------------

Objekt ima dvokapno streho z naklonom 40°– 45°, brez kolenčnega zidu. Kritina je silikonizirani opečni bobrovec. Strešni venci pri dvokapnicah morajo biti zidani. Konstrukcija je klasična.
Obzidje
Zaradi zakrivanja zunanjih površin ob objektu pred javnostjo se na jugozahodnem delu kompleksa izvede zidana ograja, ki se na skrajnih koncih zaključuje z zidnimi znamenji ali kapelicami.
Zidni znamenji oziroma kapelici sta predvideni v tlorisni velikosti 1,50 m × 1,50 m (10% odstopanja velikosti
Višina zidane in žične ograje znaša maximalno 2,0 m. V enaki višini je predvidena tudi izvedba kapi obeh zaključnih zidanih znamenj.
Čebelnjak
Predviden je v tlorisni velikosti 3,0 m × 5,0 m ± 5% odstopanja.
Vertikalni gabarit čebelnjaka: pritličje.
Objekt ima dvokapno streho z naklonom 40°–45°, brez kolenčnega zidu. Kritina je silikonizirani opečni bobrovec. Izvedba čebelnjaka v leseni izvedbi.
Gospodarski objekt - kozolec
Predvidena je prestavitev obstoječega gospodarskega objekta - kozolca z obstoječe lokacije v smeri proti jugovzhodu z odmikom ca. 18 m.
Župnišče
Obstoječa stanovanjska hiša se preuredi v župnišče, ki bo namenjeno tudi obiskovalcem. Notranjost objekta se prilagodi novi funkciji - župnišče. Obnovi se fasada in strešna konstrukcija v obstoječih gabaritih.

D. Pogoji za zunanje in druge ureditve
Manipulativne površine se asfaltirajo, ravno tako parkirišča. Zelenice so le spremljevalke ostalih ureditev in naj bodo zatravljene. Za zasaditev se uporabi samo avtohtona vegetacija. Za parkovno zasaditev izven ograjenega prostora (parkirišče) se lahko uporabi na primer: graden, beli gaber ..., za ureditev in ozelenitev žične ograje pa Thuja occidentalis - klek. Vsi posegi v brežine naj bodo izvedeni brez zidanih podpornih zidov.

Cestno omrežje
V območju urejanja bo ohranjena obstoječa prometna ureditev. Cestni priključek na regionalno cesto Novo mesto–Mirna Peč bo zgrajen v nivileti vozišča in čimbolj pravokoten. Nivileta priključka sme imeti od roba bankine ceste maksimalen padec ali vzpon 3% v dolžini 10,0 m. Priključni radiji morajo biti 6,0 m. Širina nove dovozne poti znaša 4,0 m.
Na javnem delu samostanskega objekta bodo urejeni dostopi do posameznih objektov in parkirne površine za obiskovalce.

Notranje ceste
V okviru zaprtega dela samostanskega objekta se izvede dovozna pot za dostavo širine 3,0 m, ki bo služila tudi kot požarna pot. Obstoječa služnostna pot, ki služi za dostop na obdelovalno zemljo, se ohrani.

Vodovod
Za zagotovitev pitne in protipožarne vode, je potrebno zgraditi sekundarni vodovod dolžine cca 110 m. Minimalni horizontalni odmik objektov od javnega vodovodnega omrežja mora znašati 3,00 m.
Kompleks, ki ga obravnava zazidalni načrt Samostanskega kompleksa Karmeličanke, se priključi na javni vodovod, in sicer na cevovod 110/10. Nov cevovod se izvede iz LŽ duktilnih cevi dimenzije 100 mm do priključka enega hidranta, ki se namesti v zelenico ob priključni cesti. Priključek do skupnega vodomera za oba objekta je cevovod izdelan iz PE 2 63/10. Vodomer se izvede v zunanjem jašku dimenzije 110 × 60. Vodomer je dimenzije DN 40 mm. Cevovodi se polagajo v globino minimalno 110 cm.
Od zunanjega vodomera je cevovod izdelan iz PE cevi z odcepom za samostanski del in župnišče. Pred objekti se namesti glavne zaporne ventile v jaških. V objektih ni predvidena namestitev notranjih hidrantov, zaradi majhne požarne obremenitve in ogroženosti objektov. Vodovodna instalacija v objektu se izvede na osnovi izvedbenih projektov.

Kanalizacija
Odvodnjavanje meteornih odpadnih voda
Predviden je ločen sistem odvodnjavanja odpadnih voda. Meteorne odpadne vode s strešin se zbirajo v zbiralniku kapnice, del meteornih odpadnih voda s strešin pa se spelje v ponikovalnico. Meteorne vode z asfaltiranih in tlakovanih površin se preko lovilca olj in maščob ravno tako speljejo v ponikovalnico.
Fekalne odpadne vode
Javne kanalizacije ni, zato je za odvodnjavanje fekalnih odpadnih vod iz objekta potrebno zgraditi dvoprekatno neprepustno greznico, brez izpusta v ponikovalnico. Po zgraditvi javne kanalizacije pa bo investitor izvedel prevezavo greznice na javno kanalizacijo.

Elektroenergetsko omrežje
Novi objekti se priključujejo na obstoječe električno omrežje. Priključna moč ni predvidena nad 3 × 25 A (16 KW), zato rekonstrukcija obstoječega omrežja do župnišča ni predvidena.
Na obstoječem objektu (župnišče) se od dovodnega obstoječega kabla položi PVC preseka 36 mm podometno, do merilne omarice na fasadi objekta na dostopnem mestu in iz strani logičnega priključka za novoprojektiran objekt. Omarica mora biti po tipizaciji pristojnega DES. Tip omarice naj bo PL 4. Od omarice do kabelskega rova se v fasadi objekta položijo štiri cevi PVC preseka 80 mm podometno.
Kabel se polaga na globini 80 cm. Pri vstopu kabla v nov objekt in pred merilno omarico se izdela jašek 60 × 60 × 60 cm, ter pokrije s kovinskim pokrovom z oznako ELEKTRO.
Kabelska kanalizacija naj poteka ob kanalizaciji TK omrežja z min. odmikom 80 cm.
Zunanja razsvetljava
Na parkirišču se izvede zunanja razsvetljava skupno z dvema svetilkama. Svetilki sta tipizirani, višina kandelabrov je največ 3,5 m.
Potek trase zunanjega energetskega priključka (javna razsvetljava) se na terenu izriše na podlagi geodetske zakoličbe. Pri tem se ugotovi morebitna križanja ali bližanja z drugimi komunalnimi napravami. Pod utrjenimi površinami se polagajo kabli v kabelsko kanalizacijo.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo se izvede ničenje in ozemljitev s pocinkanim valjancem.

Tk omrežje in zveze
Obstoječi objekt je že priključen na telefonsko omrežje. Do novega objekta se predvidi izgradnja novega priključka, oziroma izvedba interne povezave. Lokacijo zemeljskega telefonskega priključka določi projektant v skladu z lokacijo notranje telefonske instalacije in zunanjo ureditvijo.

Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojniku za smeti, lociranem na dostopnem mestu v predelu samostanskega kompleksa, kjer je dovoljen pristop za zunanje obiskovalce. Od tam se bodo redno odvažali na deponijo v Leskovcu.

Plinovodno omrežje
Preko vzhodnega dela samostanskega kompleksa poteka trasa predvidenega magistralnega plinovoda 50 barov. Naseljeni objekti bodo odmaknjeni za več kot 30,00 m od osi plinovoda. Minimalni odmik visokoraslega drevja od osi trase mora znašati 5,00 m. Po izgradnji se v 2 × 5 m varovalnem pasu plinovoda, gradbena dela izvajajo pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom predstavnika upravljalca plinovoda. V 2 × 200 m varovalnem pasu je za posege v prostor potrebno pridobiti soglasja upravljalca plinovoda.

Varstvo pred hrupom
V območju zazidalnega načrta ravni hrupa ne smejo presegati ravni hrupa, dovoljena za stanovanjska območja.
Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati:
– zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76)
– odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80)

Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z odlokom o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/88).

Gradnja samostanskega kompleksa se bo izvajala fazno, glede na posamezne tematske sklope.
I. FAZA bo obsegala gradnjo samostanskega objekta, obzidja in ograje ter navezavo na komunalno in energetsko omrežje.
II. FAZA bo obsegala ureditev zunanjih dostopov, parkirišč, rekonstrukcijo priključka na regionalno cesto, izgradnjo pomožnih objektov (prestavitev kozolca, postavitev čebelnjaka), preureditev obstoječe stanovanjske hiše v župnišče in zasaditev celotnega kompleksa.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna v velikosti 5% od predvidene velikosti objekta. Ohranjati se mora gradbena linija objektov v smeri proti zunanji parkovni ureditvi ter struktura zazidave.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.