Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 26/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 7. 3. 1996 sprejel

S tem odlokom se skladno z usmeritvami iz dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (dopolnjen v letih 1990, 1991, 1992, 1995 in 1996) in skladno z določbami srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 (dopolnjen v letih od 1990 do 1996), sprejme ureditveni načrt za peskokop v Soteski, ki ga je izdelal Projektivni atelje - PROSTOR d.o.o. Ljubljana v decembru 1995 pod številko 1028/94.

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine:

A.    Tekstualni del
B.    Soglasja organov, organizacij in skupnosti
C.    Grafični del
      1. Izsek iz planskih dokumentov                    M 1: 5000
      2. Kopija katastrskega načrta                       M 1:2880
      3. Geodetski načrt obstoječega stanja                M 1:500
      4. Ureditvena situacija s prikazom komunalnih
         vodov in naprav                                   M 1:500
      5. Prostorske ureditve po posameznih
         področjih in etapnost                             M 1:500
      6. Načrt gradbenih parcel in elementi za
         zakoličenje                                       M 1:500

Območje ureditvenega načrta obsega naslednja zemljišča oziroma njihove dele s parcelnimi številkami: 828/181, 828/122 del, 828/183, 704 del, 706/3 del, 699/5 del, 708 del in 699/4 vse k.o. Gorenje Polje.
Območje je na severni strani omejeno s cesto Drenje–Lipovec, na zahodni in vzhodni strani meji na gozdne površine, na južni strani pa sega do roba naselja Soteska.
Zaloge znašajo ca. 814.000 kubičnih metrov v raščenem stanju, kar zadošča pri predvideni letni proizvodnji 30.000 kubičnih metrov za dobo obratovanja 27 let.

Ureditveni načrt peskokopa Soteska določa način, obseg in pogoje izkoriščanja dolomitnega peska v peskokopu Soteska ter ukrepe za sanacijo med in po končani eksploataciji.

Vsi posegi v prostor namenjeni pridobivanju peska se morajo izvajati izključno znotraj meje območja pridobivanja, ki obsega zemljišča s parcelnimi št. 828/181, 828/183, 828/122 del vse, k.o. Gor. Polje.

Tehnologija pridobivanja peska se opredeli s posebnim rudarskim projektom za izkoriščanje rudnin in se izdela na osnovi zakona o rudarstvu in z določilom pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86 in 62/87) in pravilnikom o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna, tehničnega kamna, gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list SFRJ, št. 11/86).

Varstveni ukrepi pri eksploataciji morajo upoštevati določila zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75, 28/86, 24/89) in zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80, 25/86) ter vse dopolnitve podzakonskega predpisa (Uradni list SFRJ, št. 9/67).

Za druge posege v območju ureditvenega načrta veljajo naslednji pogoji:
– v prostoru ureditvenega načrta peskokopa Soteska so dovoljeni le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost – eksploatacijo dolomitnega peska
– dovoljuje se le postavitev drobilca na osnovnem platoju – separaciji.

V območju varovalnega pasu peskokopa, zaradi posledic dejavnosti v peskokopu, ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj dejavnosti, ki so v prostoru in ki so opredeljene z veljavnim prostorskim planom Občine Novo mesto.

Promet
Območje peskokopa se navezuje na regionalno cesto R333 Soteska–Kostanjevica z dovozno cesto v dolžini ca. 700m.
Predmetni priključek se mora ustrezno urediti, pri čemer je upoštevati tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin. Priključek je locirati na mestu, kjer je zagotovljena preglednost na cesti in na priključku v dveh smereh na cesto in obratno (izračunati preglednostni trikotnik).
Promet v območju peskokopa je urejen z dostopom po dovozni poti, na kateri je rampa.
Dovozno cesto in vse dele cestišča je potrebno redno vzdrževati (ustroj, odvodnjavanje, brežine).
Z osnovnega platoja so poti na etaže z vzhodne in zahodne strani. Poti niso namenjene za prevoz materiala z etaž.
Odvoz materiala se vrši z osnovnega platoja s tovornjaki, nakladanje le-teh pa z bagrom ali nakladalnikom.
Makadamski del poti je potrebno v sušnem obdobju protiprašno zaščititi z bitumensko penetracijo.
Kanalizacija
Fekalne odplake iz objekta (upravno prodajni in skladiščni objekt) je speljan v triprekatno vodotesno greznico na občasno praznenje.
Meteorne vode iz strehe objekta ter meteorne in zaledne vode iz peskokopa se pred izpustom v naravni recepient očistijo preko dveh naravnih usedalnikov, katere je potrebno redno vzdrževati in čistiti.
Odvodnjavanje dovozne poti je treba ustrezno rešiti v sklopu rekonstrukcije križišča z R333 in skladno s prvim odstavkom tega člena.
Vodovod
Sanitarna voda je zagotovljena s priključkom na vodovodno omrežje iz vasi Soteska.
Elektrika
Objekti v peskokopu so priključeni na NN električni vod, za pogon separacije je postavljena ustrezna trafo postajo.
Javna razsvetljava
Ker se bo delo v peskokopu tudi v bodoče odvijalo le podnevi, ni predvidena stalna razsvetljava kopa.
Stalna razsvetljava mora biti na stalnih transportnih poteh, začasna pa naj se montira priložnostno kot razsvetljava delovišča.
Tako stalna kot tudi začasna razsvetljava se morata izvesti skladno s pravilnikom o tehničnih ukrepih za elektroenergetske instalacije v industriji (Uradni list SFRJ, št. 2/73) in pravilnikom o tehničnih normativih za električne postroje in naprave v rudnikih s površinsko eksploatacijo mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 66/87).
Telefon
Objekti v peskokopu se navezujejo na telefonsko omrežje skladno s pogoji upravljalca preko zračnega TT kabla.

Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kamnoloma, oblikovanje terena med in po končani eksploataciji.
Pri izvedbi tehnične in biološke sanacije peskokopa je treba izhajati iz projekta iz 1. člena tega odloka in skladno z ureditvenim načrtom.

Ukrepi med in po eksploataciji so:
– pred nadaljnjo eksploatacijo je potrebno območje peskokopa ustrezno zavarovati z žično ograjo ter dodatno opremiti z opozorilnimi znaki (table, zastavice),
– neposredno pred čelom napredovanja zgornje etaže je treba izvršiti posek gozda in čiščenje podrasti,
– odlaganje jalovine iz peskokopa je predvideti na osnovnem platoju,
– humus se mora uporabiti za sprotno rekultivacijo, začasno naj se višek odlaga na rob kopa z namenom zavarovanja (nasip višine min. 1m in 5m od roba kopa).

Tehnična rekultivacija:
Po končani eksploataciji je treba izvesti tehnično sanacijo peskokopa v smeri od vrha proti dnu peskokopa tako, da končna podoba terena omogoča nadaljnjo biološko sanacijo.

– Osnovni plato                                         260 m nv
– Vrh peskokopa max.                                    410 m nv
– Končna širina police min.                               7 m nv
– Višina etaže                                              20 m
– Višina medetaže                                           10 m
– Končni nagib brežin                                        60*

– Vrhnjo etažo oblikovati mehko – oblo z namenom doseči blag prehod v obstoječi relief.

Pogoji za biološko sanacijo peskokopa:
– Humusiranje etažnih ravnin in osnovnega platoja, zatravitev in zasaditev z avtohtonimi rastlinami kot to predvideva ta ureditveni načrt.
– Utrditev gozdnega roba.

Območje peskokopa se nahaja v območju krajinskega parka zgornje Krke.
Vsi posegi nadaljnega odpiranja novih površin morajo biti le v obsegu kot jih določa ta odlok, sanacija pa se mora začeti takoj po zaprtju zgornje etaže.

Delo bo potekalo izključno podnevi v eni izmeni 8 ur z možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni.
Ob morebitnem mirovanju peskokopa je nosilec pravice izkoriščanja dolžan območje kamnoloma zaščititi in takoj začeti s sanacijo.

Med obratovanjem peskokopa mora nosilec pravice izkoriščanja izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja:
– vrh peskokopa, kjer obstaja možnost padca čez rob brežine je potrebno zavarovati z žično ograjo višine min. 1,2m in 5m od roba, jo opremiti z barvnimi zastavicami in s tem povečati vidnost ter opremiti s kovinskim obeski, ki odganjajo divjad,
– z zemeljskim nasipom iz jalovine pa je potrebno zavarovati območja, kjer je varovanje začasno zaradi nadaljne eksploatacije,
– prostor neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje etaže peskokopa je očistiti podrasti, da ni privlačen za živali,
– na vseh dostopnih poteh postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino in zaradi miniranja.

1. Posebni varnostni ukrepi, katere se mora izvajati pri pridobivanju v peskokopu:
Pri pridobivanju v peskokopu je potrebno upoštevati varnostne ukrepe pred razmetom materiala, pred zračnim udarom in potresom pri miniranju.
Pri načrtovanju teh ukrepov, s projektom iz 6. člena tega odloka, je upoštevati pravilnike o tehničnih normativih (Uradni list SFRJ, št. 26/88) in pravilnik o varstvenih ukrepih pri miniranju (Uradni list SFRJ, št. 9/67).
2. Drugi ukrepi za varstvo okolja
V peskokopu je onemogočiti odlaganje smeti in drugih odpadkov. Onemogočiti je tudi izlitje nafte in njenih derivatov.
Menjavanje olja je dovoljeno le na za to posebej določenem mestu. Skladno z določili pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin, se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu radno kontrolirati skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme.
Zaradi bližine naselja je treba upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 3/77). Zaposleni na posameznih strojih in napravah morajo, kolikor je to predvideno, uporabljati zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom.
Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
V smislu odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 19/88, člen 7), je dovoljena emisija prahu ob vstopu v atmosfero 150mg/m3, kar je treba občasno kontrolirati, najmanj pa dvakrat letno.
Zaradi zaščite pred prahom je nosilec pravice izkoriščanja rudnin dolžan takoj izvesti zasaditev z visoko vegetacijo med dovozno cesto in parcelami št. 707/2, 707/4, 707/5 in 699/5, vse k.o. Gor. polje.

Eksploatacija peskokopa bo potekala po etapah, kot je opredeljeno v ureditvenem načrtu iz 1. člena tega odloka:
I. etapa: širitev obstoječega peskokopa proti severu do max. 410 m nv.
II. etapa: sanacija izkoriščenih površin peskokopa v smeri od vrha navzdol in zaprtje peskokopa.

Do pričetka eksploatacije peskokopa po posamezni etapi ostaja namembnost zemljišč nespremenjena (gozd).
Po končni eksploataciji je skladno z določili tega odloka potrebno opravljati vsa dela in ukrepe za vrnitev površin v prvotno rabo.

Nosilec pravice izkoriščanja rudnin mora pri izvajanju upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja za izkoriščanje, ter dovoljenja za izvajanje del, ki temeljijo na pogojih ureditvenega načrta,
– namembnost površin kot jih določa ureditveni načrt,
– da lahko za posamezna dela pri pridobivanju pooblasti le tiste, ki predložijo dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev določenih z zakonom o rudarstvu.

Investitor realizacije ureditvenega načrta peskokopa Soteska je Gozdno gospodarstvo Novo mesto oziroma njegovi pravni nasledniki.

Ureditveni načrt za peskokop Soteska je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim v prostorih Mestne občine Novo mesto ter Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS, za okolje in prostor ter druge pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.