Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o davčnem postopku (ZDavP)
Razglašam zakon o davčnem postopku (ZDavP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 1996.
Št. 001-22-41/96
Ljubljana, dne 28. marca 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP)
PRVI DEL
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Po tem zakonu postopa davčni organ, kadar v davčnih stvareh in drugih stvareh odloča o obveznih dajatvah (v nadaljnjem besedilu: davkih) in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, ter državni in drugi organi, kadar so po drugih predpisih dolžni uporabljati ta zakon.
Določbe tega zakona veljajo tudi za posameznike, pravne osebe in druge stranke ter državne in druge organe, kadar so davčni zavezanci ali kadar za davčnega zavezanca obračunavajo in plačujejo davke ali so jim naložene druge dolžnosti v zvezi z ugotavljanjem obveznosti davčnih zavezancev.
Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena.
Davčni organ po tem zakonu je Davčna uprava Republike Slovenije.
2. člen
Za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji so stvarno pristojni davčni uradi in Posebni davčni urad Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni uradi), za odločanje na drugi stopnji pa Glavni urad Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Glavni davčni urad).
3. člen
Krajevno pristojen za odločanje v davčnem postopku je davčni urad, na območju katerega je zavezanec vpisan v davčni register oziroma davčni urad, na območju katerega se mora davčni zavezanec vpisati v davčni register, če ni s tem zakonom drugače določeno.
4. člen
Odločbe in sklepi, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Drugi spisi se vročajo s posredno vročitvijo.
Če tistega, ki mu je treba spis osebno vročiti, vročevalec ne najde, lahko spis vroči odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali sodelavcu na delovnem mestu, če so te osebe pripravljene spis sprejeti in podpisati vročilnico. Vročevalec na vročilnico napiše ime in priimek prejemnika ter v kakšnem razmerju je z zavezancem. S tem je vročitev opravljena.
Šteje se, da je vročitev opravljena sami stranki, če je spis vročen zakonitemu zastopniku, pooblaščencu, pooblaščencu za vročitve in zaposlenemu v odvetniški ali notarski pisarni oziroma pisarni davčnega svetovalca.
5. člen
Če se ugotovi, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti, odsoten in da mu osebe, navedene v prejšnjem členu, spisa ne morejo pravočasno izročiti, se spis vrne davčnemu organu, ki ga je izdal, z navedbo, kje je naslovnik.
6. člen
Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je predpisano v 4. členu tega zakona, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti odsoten, ga izroči vročevalec davčnemu organu, ki je spis izdal, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča. Na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pismeno sporočilo, v katerem je navedeno, kje se spis nahaja in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik spis dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše.
Če naslovnik spisa ne dvigne v roku 15 dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku prostorov iz prejšnjega odstavka, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.
O vročitvi, ki je bila opravljena na način, kot je določen v tem členu, je treba obvestiti davčni organ, ki je vročitev odredil.
7. člen
Spise, ki se vročajo s posredno vročitvijo, vročevalec lahko izroči kateri od oseb, navedenih v 4. členu tega zakona. Če se takšna vročitev ne da opraviti, vročevalec pusti spis na vratih oziroma v poštnem nabiralniku naslovnika in na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
8. člen
Vsako stranko bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka, kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek ter izdatki za takse in za pravno zastopanje in strokovno pomoč.
9. člen
Posebni stroški davčnega organa, kot so: potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase, obrazce in podobno, ki nastanejo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, bremenijo davčni organ, ki je uvedel davčni postopek.
10. člen
Davčni postopek uvede davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
11. člen
Davčni postopek je uveden, ko davčni organ prejme davčno napoved, davčni obračun ali ko opravi kakršnokoli dejanje z namenom uvedbe davčnega postopka.
12. člen
V stvareh, v katerih je po tem zakonu za uvedbo postopka potrebna zahteva stranke, sme davčni organ uvesti postopek samo, če je taka zahteva podana.
13. člen
Če stranka, zoper katero je uveden postopek odmere dohodnine, med postopkom umre, se postopek ustavi.
Davčni organ postopek ustavi s sklepom in ga pošlje pravnim naslednikom umrle stranke.
Če stranka, zoper katero je uveden postopek odmere davka, ki ni dohodnina, med postopkom umre, izda davčni organ sklep o prekinitvi postopka. Ko so pravni nasledniki umrle stranke znani, se postopek nadaljuje zoper njih.
Za čas do ugotovitve pravnih naslednikov stranke, lahko davčni organ postavi začasnega zastopnika.
14. člen
Pri ustni obravnavi je javnost izključena.
Izključitev javnosti ne velja za stranke, njihove zakonite zastopnike, pooblaščence in strokovne pomočnike.
15. člen
Davčni zavezanec mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.
16. člen
Izrek odločbe o odmeri davka mora vsebovati davčno osnovo, stopnjo davka in znesek odmerjenega davka ter rok plačila, če ni s tem zakonom drugače določeno.
17. člen
V enostavnih stvareh, v katerih davčni organ pri odločanju v celoti upošteva davčno napoved, uradne podatke ali ugodi strankini zahtevi, lahko vsebuje obrazložitev odločbe samo kratko obrazložitev strankine vloge in sklicevanje na pravne predpise, na podlagi katerih je bilo o stvari odločeno.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko davčni organ izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na spisu, ki ima samo izrek in navedbo pravnih predpisov, na podlagi katerih je bilo v stvari odločeno, ter rok plačila, če je za določeno vrsto davka tako določeno s tem zakonom.
18. člen
Če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, lahko davčni organ izda začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna.
Začasno odločbo lahko davčni organ po končanem postopku razveljavi in nadomesti z glavno odločbo v roku enega leta od dneva izdaje začasne odločbe. Če začasne odločbe ne razveljavi in nadomesti z glavno odločbo v tem roku, se šteje, da je začasna odločba glavna.
19. člen
Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
20. člen
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o odmeri davka, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Davčni organ lahko do odločitve o pritožbi odloži prisilno izterjavo, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi. Odlog prisilne izterjave ne prekine obračunavanja zamudnih obresti od davčnega dolga.
21. člen
Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari, ali da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, stvar rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši stvar.
Organ druge stopnje odpravi odločbo s svojo odločbo in sam reši stvar tudi, kadar ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo.
Če organ druge stopnje spozna, da bo nepravilnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo poučiti organ prve stopnje, kako odpraviti nepravilnosti, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in najpozneje v tridesetih dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.
22. člen
Odločbo o odmeri davkov, ki jih odmerja davčni organ,
Glavni davčni urad odpravi po nadzorstveni pravici v petih letih od dneva, ko je postala dokončna:
– če jo je izdal stvarno nepristojen organ;
– če jo je izdal krajevno nepristojen davčni organ;
– če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta stvar drugače rešena;
– če je bila odločba izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja.
Odločbo o odmeri davkov lahko Glavni davčni urad odpravi, razveljavi ali spremeni po nadzorstveni pravici v petih letih od dneva, ko je postala dokončna, če je z njo prekršen materialni zakon.
II. DAVČNA ŠTEVILKA
23. člen
Davčni zavezanec mora davčno številko navesti na:
1. davčni napovedi, davčnem obračunu in drugih vlogah, naslovljenih na davčni organ;
2. na drugih dokumentih, če je tako določeno z zakonom.
24. člen
Davčni zavezanec mora na računih, ki jih izstavi kupcem izdelkov oziroma naročnikom storitev, navesti svojo davčno številko ter davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnikov storitev, če je tako določeno z zakonom.
25. člen
Fizična oseba predloži izplačevalcu dohodkov oziroma delodajalcu svojo davčno številko. Če fizična oseba tega ne stori, izplačevalec oziroma delodajalec fizični osebi ne sme izplačati dohodkov, če z zakonom ni drugače določeno.
III. RAČUNI PRI BANKAH IN HRANILNICAH
26. člen
Pravne in druge osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebniki), državni in drugi organi in organi lokalnih skupnosti, morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druge prejemke, ki jih izplačujejo, davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije.
IV. POSLOVNE KNJIGE IN EVIDENCE
27. člen
Davčni zavezanci vodijo za davčne potrebe poslovne knjige, izdelujejo letna poročila, davčne obračune ter vodijo druge evidence, predpisane s tem ali drugim zakonom. Poslovne knjige in evidence morajo biti vodene v redu in pravilno in na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti. Poslovne knjige in evidence morajo biti dostopne na sedežu davčnega zavezanca. Če poslovne knjige in evidence niso dostopne na sedežu davčnega zavezanca, jih mora davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa predložiti v roku in na kraju, ki ga ta določi.
Izplačevalci plač in drugih prejemkov oziroma dohodkov, od katerih se davek plačuje po odbitku, so dolžni voditi evidence, ki zagotavljajo podatke za ugotovitev davčnih obveznosti.
Poslovne knjige in drugo dokumentacijo se mora hraniti najmanj 10 let po poteku davčnega leta.
28. člen
Poslovne knjige in evidence se morajo voditi na ozemlju Republike Slovenije, razen za povezane družbe v tujini, če se poslovne knjige in evidence za te družbe vodijo v tujini.
Če se poslovne knjige in evidence za povezane družbe vodijo v tujini, morajo davčni zavezanci davčnemu organu predložiti poslovne knjige v roku, ki ga določi davčni organ; če to na podlagi predpisov v tujini ni mogoče, pa lahko predložijo verodostojne prepise.
Poslovne knjige in evidence se vodijo v slovenskem jeziku in v tolarjih, na območjih, na katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa se lahko vodijo tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
Če knjige in evidence za povezane družbe v tujini niso vodene v slovenskem jeziku, mora davčni zavezanec na zahtevo pristojnega davčnega organa predložiti overjene prevode zahtevanih poslovnih knjig in evidenc na lastne stroške, v roku, ki ga ta določi.
29. člen
Davčni zavezanci, ki računalniško obdelujejo podatke, morajo na zahtevo davčnega organa zagotoviti izpis in preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
Davčnemu organu mora davčni zavezanec dati na voljo dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računovodskega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računovodskega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1. računalniško rešitev;
2. postopke v okviru računalniške rešitve;
3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.
Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov), mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
V. DAJANJE PODATKOV ZA ODMERO IN IZTERJAVO DAVKOV
30. člen
Banke in hranilnice, zavarovalnice, borze, borzne posredniške družbe, klirinška depotna družba, Banka Slovenije, druge pravne osebe, zasebniki in druge osebe, državni in drugi organi ter organi lokalnih skupnosti, morajo davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence za ugotovitev njihove davčne obveznosti oziroma davčne obveznosti drugih davčnih zavezancev.
31. člen
Za geodetske zadeve pristojni upravni organ mora pristojnemu davčnemu organu do 15. februarja leta, za katero se odmerja davek iz kmetijstva, omogočiti prenos podatkov v skupno bazo zemljiškega katastra o vseh lastnikih, imetnikih pravice uporabe oziroma uživalcih, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek po stanju na dan 31. decembra preteklega leta. Ti podatki morajo vsebovati ime in priimek zavezanca, davčno številko zavezanca, naslov in katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč. Podatki iz prejšnjega stavka se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva in drugih evidenc.
32. člen
Fizične osebe morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki vpliv na njihovo davčno obveznost ali na izterjavo njihovega davčnega dolga oziroma davčne obveznosti drugih zavezancev ali na izterjavo davčnega dolga teh zavezancev.
33. člen
Fizične osebe, ki imajo v lasti nepremično in premično premoženje, katerega vrednost presega določen znesek, so dolžne na javni poziv to premoženje prijaviti davčnemu uradu, kjer so vpisane v davčni register. V prijavi morajo navesti datum in način pridobitve premoženja.
Vlada Republike Slovenije določi pogoje in način ugotavljanja vrednosti premoženja ter način prijave premoženja.
Javni poziv izda minister za finance.
34. člen
Pravne in druge osebe, zasebniki, državni in drugi organi in organi lokalnih skupnosti, morajo dostaviti davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta podatke za odmero dohodnine za preteklo leto, ki vsebujejo tudi davčno številko zavezanca. Izpisek teh podatkov morajo dostaviti tudi zavezancem za dohodnino.
Vsebino podatkov, obliko in način dostave podatkov predpiše minister, pristojen za finance.
35. člen
V razmerjih med davčnim organom, davčnimi zavezanci, izplačevalci, bankami in hranilnicami lahko davčni organ dovoli uporabo avtomatiziranih prenosov podatkov.
Stroški dostave podatkov, potrebnih za odmero in izterjavo davkov po členih 30. do 35. tega zakona, se davčnemu organu ne zaračunajo.
VI. DAVČNA TAJNOST
36. člen
Podatki, ki jih davčni zavezanec v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z davčno obveznostjo davčnih zavezancev, se štejejo za uradno tajnost (v nadaljnjem besedilu: davčna tajnost), če ni s tem zakonom drugače določeno.
37. člen
Za davčno tajnost po prejšnjem členu tega zakona se ne šteje dajanje podatkov:
1. organu, pristojnemu za državno statistiko, za izvajanje nacionalnega programa statističnih raziskovanj;
2. organom, pristojnim za odkrivanje prekrškov in kaznivih dejanj;
3. pristojnim zavodom v zvezi s plačevanjem obveznih prispevkov;
4. lokalnim samoupravnim skupnostim v zvezi z njihovimi dohodki;
5. javnim pravobranilcem v zvezi z zastopanjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti v davčnih zadevah;
6. pooblaščenim organom tujih držav, če je tako določeno s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodkov in premoženja.
38. člen
Podatki, ki jih v davčnem postopku zvedo uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki so sodelovale v postopku, so davčna tajnost, morajo se trajno varovati, in se ne smejo posredovati tretjim osebam, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za osebe, ki ne sodelujejo več v davčnem postopku.
VII. OCENA DAVČNE OSNOVE
39. člen
Davčni organ ugotovi davčno osnovo z oceno, če:
– davčni zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne predloži davčnega obračuna davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;
– ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma davčni obračun na neresničnih ali nepravilnih podatkih;
– ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v davčnem obračunu niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če zavezanec navede upravičene razloge;
– davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki opravičujejo sum glede njihove vsebinske pravilnosti;
– delodajalec ne predloži podatkov o obračunu in plačilu davka iz osebnih prejemkov, ki jih je izplačal.
Davčni organ oceni davčno osnovo na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih zbere v ugotovitvenem postopku, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih osebnih prejemkih, prihodkih in odhodkih, vrednosti premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih prostorov.
Pri oceni davčne osnove se lahko davčni organ opre tudi na podatke pri osebah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost in pri povezanih osebah, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih osebnih prejemkih, prihodkih, odhodkih, vrednosti premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih prostorov.
Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.
VIII. IZVRŠBA
40. člen
Zoper dolžnika, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku, uvede davčni organ postopek prisilne izterjave.
41. člen
Pri opravljanju prisilne izterjave je treba upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika in poskrbeti, da je izterjava zanj čim manj neugodna.
42. člen
Prisilno izterjavo uvede davčni organ z izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Za izdajo sklepa o prisilni izterjavi je pristojen davčni urad, pri katerem je dolžnik vpisan v davčni register.
Če dolžnik ni vpisan v davčni register, je za izdajo sklepa o prisilni izterjavi pristojen davčni urad, na katerega območju je davčni dolg nastal.
43. člen
Sklep o prisilni izterjavi mora vsebovati:
1. priimek in ime ter naslov oziroma ime in sedež dolžnika ter davčno številko dolžnika;
2. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost;
3. višino dolga, in sicer ločeno glavnico ter zamudne obresti;
4. način prisilne izterjave;
5. ime in naslov oziroma sedež izplačevalca osebnih prejemkov ali dolžnikovega dolžnika iz naslova drugih terjatev oziroma označbo premičnih stvari, iz katerih naj se dolg izterja ter nahajališče teh stvari, ni pa nujno, da so v sklepu te stvari natančneje označene;
6. pouk o pravnem sredstvu.
V sklepu se navedejo tudi drugi podatki, ki so potrebni, da se prisilna izterjava lahko opravi.
44. člen
Izvršilni naslov po tem zakonu je odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik dolžan sam obračunati in plačati oziroma ga je bil kot izplačevalec dolžan obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov.
Če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb, je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada.
Če je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti, katere niso odmerili davčni organi, je izvršilni naslov izvršljiva odločba, izvršljivi plačilni nalog, ki mora vsebovati tudi številko in datum odločbe ali plačilnega naloga o naložitvi dajatve in potrdilo o izvršljivosti.
45. člen
Proti sklepu o prisilni izterjavi in drugim sklepom, izdanim v postopku prisilne izterjave, se lahko dolžnik pritoži v 8 dneh od vročitve sklepa.
Pritožba ne odloži začetega postopka prisilne izterjave, davčni organ pa lahko do odločitve o pritožbi odloži začeti postopek prisilne izterjave, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.
46. člen
S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.
Dolžniku, ki ugovarja pravilnosti dolgovnega seznama, mora davčni organ dati možnost, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa.
47. člen
Davčni organ s sklepom ustavi postopek prisilne izterjave po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Davčni organ s sklepom o ustavitvi prisilne izterjave razveljavi vsa opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave.
48. člen
Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči na vse dohodke, terjatve, denarna sredstva ter na drugo premoženje in premoženjske oziroma materialne pravice dolžnika, če s tem zakonom niso izvzete iz prisilne izterjave.
Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči tudi na vse vrste posojil in predplačil, ki jih davčni zavezanec prejme od tretjih oseb.
Za prisilno izterjavo davka iz kmetijstva od zavezanca, ki je predstavnik gospodinjstva v smislu predpisov o obdavčitvi dohodkov iz kmetijstva, je dovoljeno seči tudi na premoženje in dohodke dolžnikovega zakonca in drugih članov gospodinjstva, če so kot lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma uživalci vpisani v zemljiški knjigi oziroma v katastrskem operatu.
49. člen
Od prisilne izterjave so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine ter zavarovalne vsote, izplačane na podlagi nezgodnega zavarovanja;
2. plačila za delo med rehabilitacijo;
3. prejemki iz naslova: denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; enkratnih solidarnostnih pomoči;
4. prejemki iz naslova: varstvenega dodatka k pokojnini; denarne pomoči za brezposelnost; družbene pomoči otrokom; denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu; enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih;
5. prejemki iz naslova rejnin ter oskrbnin v tuji družini;
6. prejemki iz naslova nadomestil za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
7. dodatki za tujo pomoč in postrežbo;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu;
9. plačil učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
10. prejemki vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka in med nadomestno civilno službo;
11. hrana in kurjava, obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik in druge, za gospodinjstvo potrebne stvari, če so nujne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva ter odličja in priznanja;
12. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
13. delovna in plemenska živina, krma za živino, seme, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku - pravni osebi, oziroma fizični osebi, ki ji je kmetijstvo edini vir preživljanja, nujni za opravljanje kmetijske dejavnosti;
14. stroji, orodje in druge delovne priprave, ki so dolžniku - pravni osebi, ki opravlja dejavnost, in podjetniku posamezniku nujno potrebni za opravljanje dejavnosti ter surovine, polizdelki, namenjeni za predelavo in pogonsko gorivo, potrebni za enomesečno poprečno proizvodnjo;
15. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa ali si jih je sam nabavil in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se lahko od dolžnika, ki zapadlih davkov ne plača v šestih mesecih od dneva, ko so zapadli v plačilo, ti davki prisilno izterjajo tudi iz sredstev, s katerimi opravlja dejavnost, če se je v tem času brez uspeha poskušala opraviti prisilna izterjava iz drugega premoženja in iz drugih dohodkov.
50. člen
Na plačo, nadomestilo plače, druge prejemke iz delovnega razmerja, kolikor niso izvzeti iz prisilne izterjave, ter na pokojnino, je s prisilno izterjavo mogoče seči do ene tretjine čistega zneska teh prejemkov.
Na prejemke, navedene v prejšnjem odstavku, ni mogoče seči s prisilno izterjavo, kolikor ne presegajo zneska denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu.
51. člen
Sklep o prisilni izterjavi iz osebnih prejemkov in terjatev dolžnika vroči davčni organ dolžniku in izplačevalcu osebnega prejemka oziroma dolžnikovemu dolžniku. Sklep o prisilni izterjavi na sredstva na računu dolžnika vroči davčni organ dolžniku in banki ali hranilnici, pri kateri ima dolžnik račun.
Z vročitvijo sklepa se šteje, da je rubež dolžnikovih osebnih prejemkov, terjatev oziroma denarnih sredstev opravljen.
52. člen
S sklepom o prisilni izterjavi iz osebnih prejemkov se dolžniku zarubi del osebnega prejemka do višine njegovega davčnega dolga, izplačevalcu pa naloži, da del osebnega prejemka plača oziroma plačuje na davčni račun do poravnave dolžnikovega davčnega dolga.
Sklep o prisilni izterjavi se nanaša tudi na povečanje osebnega prejemka, do katerega je prišlo po vročitvi sklepa.
53. člen
S sklepom o prisilni izterjavi iz terjatev dolžnika se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davčnega dolga, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na davčni račun.
54. člen
Prisilna izterjava na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri banki ali hranilnici, se opravi tako, da davčni organ izda sklep, s katerim naloži banki ali hranilnici, da zarubi dolžnikova sredstva v višini davčnega dolga in plača davčni dolg na davčni račun.
Če takrat, ko banka ali hranilnica prejme sklep o prisilni izterjavi, na dolžnikovih računih ni sredstev, obdrži banka ali hranilnica sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo, ko sredstva prispejo na račune. Banka oziroma hranilnica mora o tem obvestiti davčni organ, ki je izdal sklep o prisilni izterjavi. Če v enem letu po prejemu sklepa o prisilni izterjavi na dolžnikovih računih ni nobenega priliva sredstev, banka oziroma hranilnica vrne sklep davčnemu organu, ki je sklep izdal.
55. člen
Izplačevalec osebnega prejemka, banka ali hranilnica oziroma dolžnikov dolžnik lahko proti sklepu o prisilni izterjavi ugovarja v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep.
V svojem ugovoru izplačevalec osebnega prejemka ugovarja, da dolžnik pri njem nima osebnega prejemka, banka ali hranilnica, da dolžnik pri njej nima računa, dolžnikov dolžnik pa, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
Če davčni urad ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor Glavnemu davčnemu uradu in zadrži postopek nadaljnje izterjave do rešitve ugovora.
56. člen
Če se izplačevalec osebnega prejemka, banka ali hranilnica oziroma dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava in ne vloži ugovora v roku, se dolg izterja od njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži izplačevalcu osebnega prejemka, da na davčni račun poravna vse zneske, ki bi jih moral po sklepu o prisilni izterjavi odtegniti do izdaje te odločbe, oziroma da dolžnikov dolžnik plača na davčni račun zarubljeno terjatev. Banki ali hranilnici davčni organ z odločbo naloži, da plača na davčni račun znesek, ki ustreza zarubljenim sredstvom, ki so bila na računu dolžnika v času od izdaje sklepa o prisilni izterjavi do izdaje te odločbe.
Zoper odločbo se lahko izplačevalec osebnega prejemka, banka ali hranilnica oziroma dolžnikov dolžnik pritoži na drugostopni davčni organ v osmih dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev odločbe.
57. člen
Če dolžniku preneha zaposlitev, učinkuje sklep o prisilni izterjavi tudi proti drugemu izplačevalcu, pri katerem se je dolžnik na novo zaposlil, in sicer od dneva, ko je temu delodajalcu vročen sklep o prisilni izterjavi.
Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več zaposlen, mora brez odlašanja v priporočeni pošiljki poslati sklep o prisilni izterjavi novemu delodajalcu, o tem obvestiti davčni organ in mu dostaviti povratnico, ki dokazuje vročitev pošiljke.
Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več zaposlen, pa ne ve, kje se je dolžnik na novo zaposlil, mora to brez odlašanja sporočiti davčnemu organu.
58. člen
Sklep o prisilni izterjavi iz premičnega premoženja izroči dolžniku izterjevalec na kraju samem.
Pred izročitvijo sklepa o prisilni izterjavi dolžniku in pred začetkom rubeža izterjevalec pozove dolžnika naj plača davčni dolg in dotedanje stroške. Če dolžnik davčnega dolga in dotedanjih stroškov na poziv ne plača, se prične rubež.
59. člen
Če premične stvari niso na območju davčnega urada, ki je izdal sklep o prisilni izterjavi, pošlje ta svoj sklep o prisilni izterjavi davčnemu uradu, na katerega območju so premičnine, da izvrši rubež.
60. člen
Prisilna izterjava iz premičnega premoženja se opravi z rubežem, ocenitvijo in s prodajo premičnih predmetov, s poplačilom dolga, obresti in stroškov iz zneska, dobljenega s prodajo.
Rubež s cenitvijo in prodajo premičnih predmetov opravi za to pooblaščeni delavec davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: izterjevalec).
61. člen
Zarubiti se smejo predmeti, ki jih ima dolžnik v posesti.
Zarubi se toliko predmetov, kolikor je potrebno za poplačilo davčnega dolga.
Predvsem se zarubijo predmeti, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala prisilno izterjavo, in predmetov, ki se dajo najlažje vnovčiti.
62. člen
S prisilno izterjavo je mogoče seči na vse dolžnikovo premično premoženje, razen na stvari, ki so od prisilne izterjave izvzete.
Če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o prisilni izterjavi iz razlogov na dolžnikovi strani, to ni ovira za rubež. V takem primeru se sklep o prisilni izterjavi vroči dolžniku kasneje.
Če dolžnik oziroma zastopnik dolžnika - pravne osebe noče sam odpreti poslovnih prostorov ali drugih prostorov, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali pridobivanjem dohodkov, in pokazati stvari v teh prostorih, sme izterjevalec v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, da bi lahko opravil rubež.
Če izterjevalec ne more sam izvršiti prisilne izterjave, ker naleti na fizično upiranje ali tako upiranje utemeljeno pričakuje, lahko na podlagi sklepa davčnega organa zahteva pomoč policije, da ga zavaruje pri izvršitvi sklepa. Pomoč policije zahteva pri postaji policije s splošnim delovnim področjem.
Rubež premičnih stvari se opravi v navzočnosti dolžnika ali koga od polnoletnih članov njegovega gospodinjstva in ene priče oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri rubežu ni navzoč dolžnik ali član njegovega gospodinjstva.
Rubež premičnih stvari pri dolžniku - pravni osebi se opravi v navzočnosti zastopnika pravne osebe ali dveh prič, če zastopnik pravne osebe ni navzoč.
63. člen
Hkrati z rubežem se opravi tudi cenitev zarubljenih stvari. Cenitev opravi sam izterjevalec, po potrebi pa lahko pokliče posebnega cenilca.
64. člen
Zarubljene premične stvari se lahko pustijo v hrambi pri dolžniku, ki teh stvari ne sme uporabljati. V primeru utemeljenega suma, da bo dolžnik zarubljene stvari odtujil ali poškodoval, lahko davčni organ odloči, da se zarubljene premične stvari dolžniku odvzamejo ter jih hrani ali pa jih da v hrambo komu drugemu. Če se zarubi motorno vozilo oziroma plovilo in ga davčni organ dolžniku ne odvzame, pošlje sklep o prisilni izterjavi organu, pristojnemu za registracijo motornih vozil oziroma plovil z zahtevo, da vpiše v prometno dovoljenje, da je motorno vozilo oziroma plovilo zarubljeno in da do preklica ne izvede ponovne registracije motornega vozila oziroma plovila.
Gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se vedno odvzamejo in izročijo v hrambo. Za vrednostne papirje, ki jih ni možno odvzeti, izda davčni organ sklep o prisilni izterjavi, ki ga pošlje klirinški depotni hiši ali izdajatelju vrednostnega papirja z zahtevo, da v svoji evidenci zagotovita, da davčni dolžnik ne razpolaga z vrednostnim papirjem.
Na zarubljenih stvareh, ki so bile puščene v hrambi pri dolžniku, mora izterjevalec vidno označiti, da so zarubljene.
65. člen
O opravljenem rubežu mora izterjevalec napraviti zapisnik o rubežu. V zapisnik o rubežu se vpišejo:
1. davčni organ ter ime uradne osebe, ki je opravila cenitev;
2. priimek in ime ter stalno prebivališče oziroma sedež dolžnika, davčna številka in podatki o drugih osebah, ki sodelujejo pri prisilni izterjavi;
3. kraj in čas rubeža;
4. znesek dolga, obresti in stroškov, za katere se opravlja rubež;
5. natančno označbo in opis zarubljenih predmetov;
6. vrednost zarubljenih predmetov, ugotovljena s cenitvijo;
7. priimek in ime ter naslov oziroma sedež tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
8. ugotovitev, da je bil sklep o prisilni izterjavi poslan organu, pristojnemu za registracijo motornih vozil oziroma plovil;
9. ugotovitev, da je bil sklep o prisilni izterjavi poslan klirinški depotni družbi oziroma izdajatelju vrednostnega papirja;
10. ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih stvari opozorjena na zakonite posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala;
11. morebitne pripombe dolžnika glede osebe cenilca, višine cenitve ali kakšne druge pripombe oziroma morebitne pripombe drugih oseb, ki uveljavljajo kakšno pravico v zvezi s predmetom rubeža.
Če je bil izterjevalec prisiljen uporabljati posebne ukrepe (pomoč policije), se to vpiše v rubežni zapisnik.
Zapisnik o rubežu podpišejo izterjevalec, ki je opravil rubež, dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika - pravne osebe, navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
Če dolžnik oziroma njegov zastopnik ali pooblaščenec oziroma zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe - dolžnika, noče podpisati zapisnika o rubežu, ugotovi izterjevalec to v zapisniku in navede razlog odklonitve oziroma, da je bil podpis odklonjen brez pojasnila.
Izvod zapisnika o rubežu mora biti osebam iz prejšnjega odstavka vročen.
66. člen
Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet prisilne izterjave, se to vpiše v zapisnik o rubežu.
67. člen
Če so bile dolžnikove premične stvari že prej zarubljene pri kakšni drugi upravni ali sodni izterjavi, se rubež teh premičnin opravi tako, da se na prvem zapisniku o rubežu napravi zaznamek. Če je prejšnji rubež opravilo sodišče, napravi sodišče na zahtevo davčnega organa v svojem zapisniku o rubežu zaznamek o dodatnem rubežu. O takšnem rubežu se obvesti dolžnika oziroma njegovega predstavnika, zastopnika ali pooblaščenca.
68. člen
Če dolžnik izjavi, da so zarubljene stvari last druge osebe, a za to nima dokazov, zarubi izterjevalec tudi te predmete, mora pa opozoriti to drugo osebo, da lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču izločitveno tožbo, da bi dokazala lastništvo. Postopek z izločitveno tožbo je hiter. Če ta oseba v tem roku ne predloži dokaza, da je vložila tožbo pred sodiščem, se postopek prisilne izterjave nadaljuje, kakor da ni bilo pripomb. Izjavo dolžnika in opozorilo iz prvega stavka je treba vpisati v zapisnik o rubežu.
Z vložitvijo tožbe pri sodišču v roku, ki je določen v prejšnjem odstavku, se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, dokler se ne konča spor.
69. člen
Če se ugotovi, da je dolžnik solastnik zarubljenih stvari, teh ni dovoljeno prodati, če je njegov solastniški delež manjši od ene nerazdelne polovice.
V primeru prodaje zarubljenih stvari ima solastnik pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo stvari pred poravnavo davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave.
Solastnik ima pravico zahtevati, da se mu odstopi stvar, ki je predmet prisilne izterjave, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari.
70. člen
Če dolžnik zarubljene stvari odtuji, uniči ali poškoduje, mora davčni organ vložiti zoper njega prijavo pri državnem tožilcu, za izterjavo davčnega dolga pa se takoj opravi nov rubež, ne da bi bilo treba za to izdati nov sklep.
71. člen
Veljavnost rubeža preneha, če se prisilna prodaja ne opravi v enem letu od rubeža oziroma od dneva, ko je bila dolžniku vročena odločba o pritožbi ali sodba o izločitveni tožbi.
72. člen
Prodaja zarubljenih stvari ni dovoljena, dokler ne poteče osem dni od rubeža.
Izjemoma se lahko stvari, ki se kvarijo, prodajo tudi pred potekom osemdnevnega roka od rubeža.
Prodaja zarubljenih stvari se opravi praviloma na javni dražbi.
73. člen
Dolžnik sme s poprejšnjim pooblastilom davčnega organa sam prodati zarubljene stvari s tem, da kupec denar izroči v odplačilo davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave.
Če se na tak način lahko popolnoma poravna davčni dolg in stroške prisilne izterjave, je davčni organ dolžan dovoliti tako prodajo. Če pa bi se s tako prodajo dosegla le delna poravnava dolga, o taki prodaji odloči davčni organ, upoštevajoč pri tem, kakšne so možnosti, da se zarubljene premičnine vnovčijo na javni dražbi.
Da bi se stvari bolje vnovčile in prihranili stroški, lahko določi davčni organ tudi kakšen drug način vnovčenja mimo javne dražbe, če s tem soglaša dolžnik. V takem primeru se stvari ne smejo prodati pod cenilno vrednostjo.
74. člen
Zarubljene vrednostne papirje in druge predmete, ki imajo ceno na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, je treba prodati s posredovanjem borznih posrednikov z upoštevanjem borznih cen.
75. člen
Javna dražba se odredi z oklicem. Oklic o javni dražbi mora vsebovati podatke o času, kraju in načinu prodaje ter popis stvari z vrednostjo, ocenjeno pri rubežu.
Oklic o javni dražbi je treba objaviti na oglasni deski davčnega organa, kjer bo dražba, ali na drug običajen način in dolžnika o tem obvestiti najmanj pet dni pred pričetkom dražbe.
76. člen
Javna dražba se lahko prične tudi, če se je javil en sam ponudnik.
Na javni dražbi ne smejo nastopiti kot ponudniki osebe, zaposlene pri Davčni upravi Republike Slovenije, njihovi zakonci oziroma osebe, s katerimi živijo v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ter njihovi družinski člani.
Zarubljene stvari se dajo na dražbo z začetno ceno, ki je bila ugotovljena pri rubežu. Če se na javni dražbi ne doseže začetna cena, se stvari prodajo za največjo ponujeno ceno, vendar ta cena ne sme biti manjša kot znaša polovica vrednosti, ugotovljene pri rubežu.
Dolžnik ali njegov družinski član lahko nastopa na javni dražbi, vendar ne more zarubljenih stvari kupiti pod ocenjeno vrednostjo, ugotovljeno pri rubežu.
Če se za posamezne stvari na javni dražbi ne doseže niti polovica ocenjene vrednosti, se lahko napove ponovno dražbo, na kateri se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene. Ponovna javna dražba se sme opraviti šele po poteku petih dni od neuspele dražbe.
77. člen
Izterjevalec mora voditi zapisnik o poteku javne dražbe. V njem navede zlasti čas in kraj javne dražbe, imena ponudnikov in ponujene zneske, imena kupcev in doseženo prodajno ceno.
Zapisnik morajo podpisati izterjevalec, kupec in dolžnik oziroma njegov zastopnik, če je bil navzoč pri dražbi. Dolžnik sme zahtevati, da se njegove pripombe vpišejo v zapisnik; izvod zapisnika se vroči dolžniku oziroma njegovemu zastopniku.
78. člen
Kupec mora položiti znesek kupnine in prevzeti stvari takoj po končani dražbi oziroma prodaji.
79. člen
Po končani dražbi davčni organ s sklepom razdeli znesek, dobljen s prodajo tako, da se poravnajo po vrsti: stroški postopka prisilne izterjave, obresti do dneva vnovčenja stvari in dolžni davek.
Davčni organ presežek kupnine izroči dolžniku.
80. člen
Če je bila javna dražba brezuspešna, ker ni bilo kupcev ali ker so bile ponudbe prenizke, lahko izda davčni organ, namesto, da bi določil drugo javno dražbo, sklep, naj opravi prodajo posebna tričlanska komisija. Komisijo določi davčni organ.
Komisija lahko določi, da se stvari prodajo neposredno ali po komisijski trgovini v istem ali drugem kraju ali na kakšen drug primeren način.
Prodaja po komisiji ni dopustna po ceni, ki ne bi dosegla niti polovice ocenjene vrednosti.
O prodaji, ki jo je opravila komisija, se napravi poseben zapisnik, ki mora vsebovati potrebne podatke o prodaji in o nastalih stroških. Zapisnik podpišejo člani komisije in kupec oziroma zastopnik komisijske trgovine, če so bile stvari prodane v komisijski trgovini. Izvod zapisnika se vroči dolžniku oziroma njegovemu zastopniku.
81. člen
Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika je dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih dohodkov in terjatev niti iz njegovega premičnega premoženja.
Prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika opravi sodišče, na katerega območju je nepremičnina oziroma je prijavljen delež družbenika, po zakonu o izvršilnem postopku.
82. člen
Pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, lahko davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika pri pristojnem sodišču.
83. člen
Prisilna izterjava se ne uvede, če dolg z obrestmi ne presega 1.000 tolarjev.
84. člen
Dolžnik plača vse stroške prisilne izterjave.
Če se ukrepi za prisilno izterjavo davkov odpravijo ali če se kasneje dokaže, da niso bili upravičeni, trpi stroške teh ukrepov davčni organ, ki je izdal sklep o prisilni izterjavi. Davčni organ povrne dolžniku stroške ukrepov prisilne izterjave v 15 dneh od dneva vložitve zahtevka za povrnitev teh stroškov.
Stroški za sklep o prisilni izterjavi znašajo 1.000 tolarjev; stroški prisilne prodaje znašajo 1% od davčnega dolga in obresti, vendar najmanj 10.000 tolarjev.
Za vsako pot izterjevalca v zvezi s prisilno izterjavo se zavezancu zaračunajo stroški v znesku 3.000 tolarjev.
Dolžnika bremenijo tudi vsi drugi stroški (za hrambo, prevoz, stroški cenilcev in drugo) v dejanskih zneskih.
85. člen
Pri poravnavi dolžnikovih dolgov iz njegovih dohodkov, terjatev, denarja, premoženja in premoženjskih oziroma materialnih pravic, ima davčni dolg in stroški prisilne izterjave prednost pred ostalimi dolgovi dolžnika, ki se izterjujejo, razen pred dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.
86. člen
Od skupno prisilno izterjanih obveznosti se najprej poravnajo stroški prisilne izterjave, potem obresti in nazadnje dolžni davek in denarne kazni.
87. člen
Davčni dolg se šteje za neizterljivega, če je davčni dolžnik umrl in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli davki izterjati, če ne gre za davčno obveznost, ki se prenese na pravne naslednike.
Pri pravnih osebah se dolg šteje za neizterljivega, če ga ni mogoče izterjati od njih niti iz jamstva in zavarovanja dolga ter od pravnega naslednika.
IX. POROŠTVO
88. člen
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika - fizične osebe, se ta izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje kakorkoli dobili od dolžnika v letu, v katerem je davčni dolg nastal, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Za ožje družinske člane se štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji dolžnika.
Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje komu drugemu, se tak pravni posel izpodbija pred sodiščem, če je kupec vedel ali bi moral vedeti za tak namen dolžnika.
X. ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNEGA DOLGA
89. člen
Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo davčnega dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
90. člen
Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. K vlogi mora davčni zavezanec predložiti dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju ter o dohodkih in o premoženjskem stanju družinskih članov.
Davčni urad na podlagi vloge in dokazil odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni.
91. člen
Davčni urad lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo davka v največ šestih mesečnih obrokih zaradi začasne plačilne nezmožnosti, če na nastanek plačilne nezmožnosti davčni zavezanec ni mogel vplivati.
Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka z dokazili o nastanku začasne plačilne nezmožnosti mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Davčni urad na podlagi vloge in dokazil o začasni plačilni nezmožnosti odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni.
92. člen
Za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se ne obračunajo zamudne obresti.
93. člen
Davčni organ davčnega dolga ne more odpisati, razen iz razloga neizterljivosti, oziroma ne more odložiti plačila ali dovoliti obročnega plačevanja za naslednje vrste davkov:
1. davek na dodano vrednost,
2. trošarine,
3. davek od dobička iz kapitala,
4. davek od dohodkov iz premoženja,
5. davek na promet nepremičnin.
XI. ZAVAROVANJE DAVČNEGA DOLGA
94. člen
Davčni organ lahko še pred izdajo odmerne odločbe oziroma pred rokom za predložitev davčnega obračuna izda davčnemu zavezancu začasen sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, če obstaja nevarnost, da bo zavezanec onemogočil ali znatno otežkočil izpolnitev obveznosti ali razpolagal s premičnim premoženjem, iz katerega bi se obveznost izterjala.
Davčni organ lahko z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti:
– banki ali hranilnici, pri kateri ima zavezanec račun, naloži, da sredstev na računu zavezancu ne izplača, zavezancu pa prepove razpolaganje z njegovimi sredstvi na teh računih,
– zavezančevemu dolžniku prepove izplačilo zavezančeve terjatve oziroma izročitev zavezančeve stvari ter zavezancu prepove da sprejme terjatev oziroma stvar in
– zavezancu prepove razpolaganje z njegovim premičnim premoženjem.
Zoper sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti je dovoljena posebna pritožba v roku osmih dni od vročitve sklepa. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
Iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko davčni organ predlaga pri sodišču izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve ali obremenitve zavezančevih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi oziroma s prepovedjo razpolaganja z deležem družbenika.
XII. VRAČILO DAVKA
95. člen
Davčnemu zavezancu ali komu drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi ali po davčnem obračunu, se preveč plačani znesek vrne v 30 dneh od vročitve odločbe, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov se mu vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila.
Davčni organ vrne po uradni dožnosti preveč plačani davek, če znesek presega 1.000 tolarjev. Preveč plačani davek do zneska 1.000 tolarjev se vrne na zahtevo davčnega zavezanca v roku 30 dni od vložitve zahteve. Če davčni zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč plačani davek s pripadajočimi obrestmi šteje v naslednja plačila, ali v plačila druge vrste davkov. O tem mora davčni organ obvestiti davčnega zavezanca.
Davčnemu zavezancu pripadajo od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti, od dneva plačila davka.
Od preveč plačane dohodnine pripadajo davčnemu zavezancu obresti po prejšnjem odstavku od dneva, ko je postala odločba o odmeri dohodnine pravnomočna.
Davčnemu zavezancu, ki sam obračuna in plača davek, od razlike med letom plačane akontacije in davkom po davčnem obračunu, ne pripadajo obresti po četrtem odstavku tega člena.
XIII. ZASTARANJE
96. člen
Pravica do odmere davka zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti davek.
Pravica do izterjave davka, obresti ter stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica zavezanca do vračila plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave, ki jih ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih po poteku leta, v katerem jih je plačal.
97. člen
Tek zastaranja pravice do odmere davka ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu.
Tek zastaranja pravice do izterjave davka, obresti, stroškov prisilne izterjave ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je bil dolžnik z njim seznanjen.
Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec stori pri davčnem organu, da doseže vračilo.
Pri vsaki ustavitvi teka zastaranja začne znova teči zastaralni rok, vendar pravice do odmere, izterjave in vračila ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, ko poteče dvakrat toliko časa, kot je določeno v prejšnjem členu.
Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič pričelo teči.
98. člen
Postopek za davčni prekršek ni dopusten, ko potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko potečejo štiri leta od dneva storitve prekrška.
DRUGI DEL
XIV. NAČIN PLAČEVANJA DAVKA
99. člen
Davčni zavezanec plačuje davek:
1. na podlagi odločbe o odmeri davka, ki jo izda davčni organ;
2. na podlagi obračuna, ki ga izvrši davčni zavezanec sam (v nadaljnjem besedilu: samoobdavčitev);
3. na podlagi obračuna in vplačila davka, ki ga za davčnega zavezanca izvrši delodajalec oziroma izplačevalec od vsakega posameznega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku).
Davki se plačujejo na davčne račune, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
100. člen
Od davkov, ki jih zavezanec oziroma izplačevalec dohodkov ni plačal v predpisanem roku, mora plačati obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti.
101. člen
Šteje se, da je davčni dolg poravnan z dnem vplačila dolžnega zneska davčnemu organu oziroma na predpisan račun pri pošti, banki ali hranilnici.
Pošta, banka ali hranilnica mora še isti oziroma najkasneje naslednji dan vplačane davčne obveznosti nakazati na predpisane davčne račune.
102. člen
S plačilom davčnega dolga se najprej poravnajo obresti, obračunane od davčnega dolga, in nato znesek davka.
1. Odmera in pobiranje davka na podlagi odločbe davčnega organa
103. člen
Odločbo o odmeri davka (v nadaljnjem besedilu: odmerna odločba) izda davčni organ na podlagi davčne napovedi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Davčno napoved vloži davčni zavezanec v roku, ki je za posamezno vrsto davka določen s tem zakonom.
104. člen
K vložitvi davčne napovedi so davčni zavezanci lahko pozvani z javnim pozivom, ki ga izda davčni organ.
105. člen
Davčna napoved mora vsebovati podatke, ki so potrebni za odmero davka. Podatki v davčni napovedi morajo biti resnični in ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.
Vsebino davčne napovedi za posamezne vrste davkov predpiše minister, pristojen za finance.
106. člen
Davčni organ odmerja davke od letne osnove za preteklo leto ali tekoče leto, v pavšalnem znesku, od osnove, ugotovljene ob nastanku davčne obveznosti med letom, ali od druge osnove, določene s posebnimi predpisi.
107. člen
Davki, odmerjeni z odločbo, morajo biti plačani v 30 dneh od vročitve odločbe, če s tem zakonom ni drugače določeno.
108. člen
Kadar se davek odmeri od letne osnove, davčni zavezanec plačuje davek oziroma akontacijo tega davka v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih.
Način plačevanja in ugotavljanja višine obrokov oziroma akontacije davka je določen s tem zakonom pri posamezni vrsti davka.
Mesečni obroki akontacije oziroma odmerjenega davka zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh po zapadlosti.
Trimesečni in polletni obroki akontacije oziroma odmerjenega davka zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju oziroma polletju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
2. Samoobdavčitev
109. člen
Davčni zavezanec sam obračuna in plača davke, za katere je tak način plačevanja določen s tem zakonom.
Davčni zavezanec obračunava in plačuje akontacijo davka med letom v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih in na koncu leta na podlagi obračuna.
Davčni zavezanec predloži davčne obračune na obrazcih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
110. člen
Davčni obračuni iz prejšnjega člena morajo vsebovati podatke, ki so potrebni za obračun davka. Podatki morajo biti resnični in ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.
111. člen
Davčni zavezanec predloži obrazce iz 109. člena tega zakona davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register, v rokih, ki so določeni pri posamezni vrsti davka.
112. člen
Če davčni zavezanec ne predloži obračuna obrokov akontacije davka, davčnega obračuna oziroma, če davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana, ali da ni obračunana, se višina davčne obveznosti ugotovi z odločbo. Davčni organ lahko nadzira in preverja pravilnost davčnega obračuna in izda odločbo v roku 10 let od roka za predložitev davčnega obračuna.
113. člen
Akontacija davka in davek, na podlagi davčnega obračuna, se plačujejo v rokih, določenih pri posamezni vrsti davka.
3. Davek po odbitku
114. člen
Kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov oziroma drugih dohodkov (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodkov), od katerih se plačuje davek od vsakega posameznega dohodka, pravna oseba ali zasebnik, je dolžna za davčnega zavezanca obračunati in plačati davek (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku), če ni za posamezno vrsto davka s tem zakonom drugače določeno.
Delodajalec oziroma izplačevalec je dolžan ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom tudi v primeru, ko osebne prejemke oziroma druge dohodke poravna v naravi ali z nasprotno storitvijo.
Dohodek oziroma prejemek se šteje za izplačanega tudi v primeru, ko ga upravičenec pred prejemom odstopi tretjim osebam ali za druge namene.
Rok za plačilo davka po odbitku je za posamezne vrste davkov določen s tem zakonom.
115. člen
Izplačevalci dohodkov so dolžni o obračunu in plačilih davkov po odbitku voditi evidence ter davčnemu organu predložiti podatke o obračunu davka v rokih in na način, kot ga predpiše minister, pristojen za finance.
Izplačevalci dohodkov so dolžni davčnim zavezancem ob vsakokratnem izplačilu dohodkov najkasneje na dan izplačila izročiti obračun davka. Po poteku leta so izplačevalci dohodkov dolžni do 31. januarja davčnim zavezancem izročiti obračun davka za vse dohodke, izplačane v preteklem letu, v katerem morajo navesti tudi datume plačil davkov po odbitku.
Izplačevalci dohodkov morajo hraniti obračune iz prvega odstavka tega člena v davčni evidenci 10 let.
116. člen
Davki po odbitku se obračunajo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodka oziroma prejemka.
117. člen
Znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov, ki se vključujejo v dohodnino, ne plača davka po odbitku, predpiše minister, pristojen za finance. Ti dohodki se po poteku leta napovejo in vštejejo v osnovo za dohodnino.
118. člen
Če davčni organ ne more ugotoviti višine bruto prejemka oziroma dohodka, se izplačani prejemek oziroma dohodek šteje za neto prejemek in se davek obračuna od bruto osnove. Bruto osnova se ugotovi na podlagi preračunane stopnje, pri prejemkih, kjer so stopnje določene progresivno, pa po preračunani poprečni stopnji.
119. člen
Če davčni organ ugotovi, da izplačevalec osebnega prejemka oziroma dohodka, od katerega je potrebno obračunati davek po odbitku, tega davka ni plačal v roku niti po poteku tega roka, z odločbo ugotovi višino neplačanega davka z zamudnimi obrestmi, ki se računajo od dneva, ko bi moral biti davek plačan ter izplačevalcu naloži, da dolgovani znesek plača v 30 dneh od vročitve odločbe.
Odločbo iz prejšnjega odstavka lahko davčni organ izda v petih letih od dneva, v katerem bi moral biti davek plačan. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.
XV. POSTOPEK ODMERE IN PLAČEVANJA DOHODNINE IN DRUGIH DAVKOV KOT PODVRST DOHODNINE
1. Dohodnina
120. člen
Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Napoved se vloži najkasneje do 31. marca za preteklo leto na javni poziv, ki ga objavi davčni organ najkasneje do 15. januarja.
Zavezanci, ki zapustijo Republiko Slovenijo pred rokom iz prejšnjega odstavka, morajo vložiti napoved najpozneje 30 dni pred nameravanim odhodom.
Napoved se šteje za nepravočasno, če je bila vložena v dveh mesecih po roku iz prvega odstavka tega člena, napoved, vložena kasneje, pa se šteje za nevloženo.
121. člen
Napovedi za odmero dohodnine niso dolžni vložiti:
1. zavezanci za dohodnino, katerih osebni prejemki in dohodki, ki so vir dohodnine, ne presegajo zneska neobdavčljivih dohodkov, določenih z zakonom;
2. zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, prejeta od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, če jim med letom, za katerega se dohodnina odmerja, v skladu z zakonom ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine.
122. člen
Napoved za odmero dohodnine mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register v času vložitve napovedi.
123. člen
Zavezanci za davek iz dejavnosti, ki plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna, v napovedi za dohodnino izkažejo davčno osnovo iz davčnega obračuna.
Zavezanci za davek iz dejavnosti, ki plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ, v napovedi za odmero dohodnine ne izkažejo davčne osnove. Pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.
Zavezanci za davek iz dejavnosti, ki se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, v napoved za dohodnino vpišejo davčno osnovo, ugotovljeno z odmernimi odločbami, izdanimi za leto, za katero se dohodnina odmerja, oziroma dohodke, izplačane pri vseh izplačevalcih, znesek normiranih odhodkov ter znesek obračunanega davka na podlagi podatkov izplačevalcev dohodkov. Davčni zavezanec mora prijaviti podatke tudi v primeru, da mu jih izplačevalec po poteku leta ni posredoval.
124. člen
V napoved za odmero dohodnine zavezanec, kateremu je bil davek odmerjen po odbitku, prijavi dohodke, izplačane pri vseh izplačevalcih dohodkov, ter obračunani davek na podlagi podatkov izplačevalcev dohodkov.
Podatke, potrebne za odmero dohodnine, mora davčni zavezanec prijaviti v napovedi tudi v primeru, da mu izplačevalec teh podatkov po poteku leta ni posredoval.
Davčni zavezanci, za katere je izplačevalec dohodka obračunal in plačal davek z upoštevanjem normiranih stroškov, razen zavezancev, ki se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov, lahko v napovedi za odmero dohodnine uveljavljajo dejanske stroške.
125. člen
Zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine.
Zavezanci za dohodnino morajo dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi, hraniti pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine.
126. člen
Zavezanec, ki so mu bila s pravnomočno odločbo o odmeri dohodnine v osnovo za odmero dohodnine všteta povračila stroškov ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet iz naslova delovnega razmerja, ki pa jih je moral vrniti, lahko v letu, po poteku leta, ko je vrnil navedena povračila oziroma prejemke, zahteva ponovno odmero dohodnine.
127. člen
Dohodnina mora biti odmerjena do 31. oktobra za preteklo leto.
128. člen
Izrek odločbe o odmeri dohodnine mora vsebovati znesek odmerjene dohodnine, znesek akontacij dohodnine ter znesek doplačila oziroma znesek vračila preveč plačane dohodnine.
129. člen
Če je bil zavezancu pri odmeri davka od posamezne vrste dohodka davek v celoti ali deloma odpisan, se za znesek odpisanega davka zmanjša dohodnina.
2. Davek od osebnih prejemkov
130. člen
Davek od osebnih prejemkov se odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi; kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, pa davek obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov.
Izplačevalec osebnih prejemkov mora davek od osebnih prejemkov obračunati hkrati z obračunom osebnih prejemkov, plačati pa najpozneje v šestih dneh po izplačilu osebnih prejemkov.
Izplačevalec mora davčnemu organu dostaviti obračun osebnih prejemkov najkasneje na dan izplačila osebnih prejemkov.
131. člen
Zavezanec, ki prejema plačo oziroma pokojnino iz tujine oziroma prejema plačo pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih tujih držav, pri mednarodnih organizacijah, pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo diplomatsko imuniteto, mora v sedmih dneh od dneva, ko je prvič prejel plačo oziroma pokojnino, napovedati te prejemke pri davčnem organu, kjer je vpisan v davčni register.
Če pride do spremembe plače oziroma pokojnine mora zavezanec iz prejšnjega odstavka napoved ponovno vložiti v roku sedmih dni od dneva, ko je prejel spremenjeno plačo oziroma pokojnino.
132. člen
Diplomatsko-konzularna predstavništva tujih držav in mednarodne organizacije lahko kot izplačevalci osebnih prejemkov obračunajo in plačajo davek od osebnih prejemkov v rokih, določenih v drugem odstavku 130. člena tega zakona ter na način, določen v 115. členu tega zakona. O takšni odločitvi morajo obvestiti Glavni davčni urad in pri njih zaposlene zavezance za davek od osebnih prejemkov.
133. člen
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov mora prejemke, dosežene na podlagi prevzema opravljanja določenih storitev in poslov domačim fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam, napovedati do 10. v mesecu za pretekli mesec pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V napovedi lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške.
134. člen
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov, ki ni rezident Republike Slovenije mora prejemke, dosežene z opravljanjem dela, storitev ali poslov v Republiki Sloveniji, od katerih ni bil obračunan in plačan davek po odbitku, napovedati v sedmih dneh od dneva izplačila prejemka pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec prejemkov. Če izplačevalec prejemkov ni vpisan v davčni register, mora zavezanec napovedati prejemke pri davčnem uradu, na katerega območju je bil prejemek dosežen.
135. člen
Zavezanec iz prejšnjega člena, kateremu je bil od prejemkov, doseženih z opravljanjem storitev ali poslov v Republiki Sloveniji, obračunan in plačan davek po odbitku, lahko uveljavlja dejanske stroške v 30 dneh od izplačila prejemka pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec prejemkov.
136. člen
Na podlagi vložene davčne napovedi po 131. členu tega zakona davčni organ v 15 dneh od vložitve določi višino akontacije davka za odmerno leto, katerih obroke davčni zavezanec plačuje v predpisanih rokih.
Na podlagi vložene davčne napovedi po 133. členu tega zakona davčni organ v 15 dneh od vložitve odmeri davek od osebnih prejemkov.
137. člen
Zavezanci iz 131. člena tega zakona morajo plačati davek v 30 dneh od prejema plače oziroma pokojnine.
3. Davek od dohodka iz kmetijstva
138. člen
Davek od dohodka iz kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se zavezancu odmeri na podlagi podatkov o zavezancu in katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, vpisanih v zemljiškem katastru po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja.
139. člen
Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva in katastrskega dohodka, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na način in v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra, priglašene pri za geodetske zadeve pristojnem upravnem organu.
Za geodetske zadeve pristojni upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti pristojni davčni organ tudi v primerih, ko te do 31. decembra tekočega leta še niso bile izvršene v katastrskem operatu.
140. člen
Davek iz kmetijstva mora biti odmerjen do 31. decembra v letu, za katero se odmerja.
Davek iz kmetijstva odmerja davčni urad, kjer je zavezanec vpisan v davčni register.
Zavezancu, ki ni rezident Republike Slovenije, odmerja davek iz kmetijstva davčni organ, na območju katerega je zemljišče.
141. člen
Zavezanci plačujejo davek iz kmetijstva v trimesečnih obrokih.
142. člen
Zavezancem, ki so v preteklem letu plačevali davek iz kmetijstva med letom, se prvi obrok določi na podlagi podatkov o katastrskem dohodku iz preteklega leta, valoriziranem s količnikom za valorizacijo katastrskega dohodka za tekoče leto in podatkov o višini oprostitev in olajšav za tekoče leto.
Ostali obroki se določijo na podlagi podatkov o katastrskem dohodku iz preteklega leta, valoriziranem s količnikom za valorizacijo katastrskega dohodka za tekoče leto, podatkov o višini povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji ter podatkov o višini oprostitev in olajšav za tekoče leto.
Zavezancem, ki v preteklem letu niso plačevali davka med letom, se obroki določijo na način iz prejšnjega odstavka. Prvi in drugi obrok se združita in zapadeta v plačilo v roku, določenem za drugi obrok.
143. člen
Davčni organ lahko zavezancu odloži plačilo enega ali več obrokov davka za čas do šest mesecev v primeru naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, ali če zavezanec izkaže, da ni prejel plačila za prodane kmetijske proizvode oziroma gozdne lesne sortimente več kot šest mesecev od pogodbenega roka. Vlogo za odlog plačila mora zavezanec vložiti v roku za plačilo obroka davka. Če v vlogi prosi za odlog več obrokov, mora vlogo vložiti v roku za plačilo prvega obroka davka.
144. člen
Znižanje katastrskega dohodka zaradi vlaganj lastnih sredstev zavezanec uveljavlja z vlogo pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka, v 30 dneh po vložitvi lastnih sredstev za namene, določene z zakonom. Vlogi priloži dokazila o višini vloženih lastnih sredstev. Znižanje katastrskega dohodka se prizna od 1. januarja leta, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Če vloga ni vložena niti do konca leta, v katerem so bila sredstva vložena, se znižanje prizna od 1. januarja naslednjega leta, za preteklo leto pa se znižanje katastrskega dohodka ne prizna.
145. člen
Če pride na podlagi odločbe državnega organa ali na podlagi pogodbe, ki nadomešča razlastitev, do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del davka iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za dobo, v kateri zavezanec zaradi takih sprememb od njega ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan.
Če zavezanec za davek iz kmetijstva z odločbo o denacionalizaciji še ni dobil denacionaliziranega zemljišča v posest, se odpiše del davka, ki odpade na to zemljišče, in sicer za dobo, dokler ga skladno z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, oziroma z odločbo o denacionalizaciji ne more dobiti v posest.
146. člen
Oprostitve davka iz kmetijstva uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka, in se prizna od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi oprostitve. O oprostitvi za neodmerjene gozdne ceste odloči davčni organ na podlagi podatkov oziroma mnenja Zavoda za gozdove Slovenije.
Oprostitve davka iz kmetijstva za varovalne gozdove ne uveljavlja zavezanec, temveč se prizna na podlagi podatkov, ki jih za geodetske zadeve pristojnemu organu sporoči Zavod za gozdove Slovenije, ta pa jih skupaj z drugimi podatki sporoči pristojnemu davčnemu organu.
Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu mora davčni zavezanec oziroma Zavod za gozdove Slovenije sporočiti pristojnemu davčnemu organu v šestih mesecih od prenehanja.
147. člen
Začasne oprostitve davka iz kmetijstva uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitev skrajša. Davčni organ odloči o zahtevi na podlagi podatkov oziroma mnenja pristojnega organa.
148. člen
Posebno olajšavo zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, lahko zavezanec uveljavlja s posebno vlogo v 30 dneh po nastanku škode pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka. Če je škoda nastala na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih na širšem območju občine, lahko cenilna komisija oceni škodo brez posebne vloge zavezanca s tem, da sama zagotovi vse podatke, ki so potrebni za cenitev nastale škode. O zahtevi odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Do odločitve o priznanju posebne olajšave, lahko davčni organ odloži plačilo enega ali več obrokov davka za čas do šest mesecev. Škodo na kmetijskih zemljiščih oceni cenilna komisija, ki jo imenuje občinski svet občine, na območju katere zemljišče leži, na gozdnih zemljiščih pa cenilna komisija, ki jo imenuje Zavod za gozdove Slovenije za območje davčnega organa, na katerem zemljišče leži.
4. Davek od dohodkov iz dejavnosti
149. člen
Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki so dolžni voditi poslovne knjige na način, kot je predpisan za gospodarske družbe, sami obračunajo in plačajo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna. Drugim zavezancem odmeri davek iz dejavnosti davčni organ na podlagi davčne napovedi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka zavezancem, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, davek med letom odmeri davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, oziroma davek za takšnega zavezanca obračuna in plača izplačevalec dohodka.
150. člen
Davčni zavezanci obračunavajo in plačujejo davek od dohodkov iz dejavnosti za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
151. člen
Davčni zavezanci predložijo davčni obračun oziroma vložijo davčno napoved pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register.
152. člen
Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek prenehanja, likvidacije ali stečajni postopek, sestavi davčni obračun oziroma davčno napoved na dan pred začetkom postopka prenehanja, likvidacije ali stečaja.
Davčni obračun oziroma davčno napoved predloži davčni zavezanec davčnemu organu v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek prenehanja, likvidacije ali stečaja.
153. člen
Davčni zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove in olajšave, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, do poteka roka za predložitev davčnega obračuna, oziroma roka za vložitev letne davčne napovedi.
a) Samoobdavčitev
154. člen
Davčni zavezanci, ki sami obračunavajo in plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna, zagotavljajo podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčne obveznosti, na način in v obsegu, kot je določen s tem zakonom, z zakonom, ki ureja davek od dobička pravnih oseb, in z računovodskimi standardi.
155. člen
Davčni zavezanec predloži davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
Davčni zavezanci, ki so med letom prenehali s poslovanjem, predložijo davčni obračun v 30 dneh po prenehanju.
156. člen
Izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter dokazila o plačani akontaciji so sestavni del davčnega obračuna.
157. člen
Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in obračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Vračilo preveč plačane akontacije lahko zahteva ob predložitvi davčnega obračuna. Davčni organ vrne preveč plačani znesek najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka.
158. člen
Davčni zavezanec plačuje akontacijo davka v tekočem letu v višini davka po zadnjem davčnem obračunu v mesečnih ali trimesečnih obrokih.
Razliko v višini akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne osnove na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, pa se sorazmerno povečajo.
Če je višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
Davčnim zavezancem, katerim ni mogoče določiti akontacije na podlagi zadnjega davčnega obračuna, določi višino akontacije davčni organ z odločbo.
Merila za določitev števila obrokov akontacij, predpiše minister, pristojen za finance.
159. člen
Če davčni zavezanec oceni, da višina akontacije po prvem odstavku prejšnjega člena ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, lahko pri davčnem organu zahteva spremembo višine akontacije v 15 dneh po poteku vsakega trimesečja. V vlogi za spremembo akontacije mora davčni zavezanec predložiti podatke, ki dokazujejo spremembo v pričakovanem poslovnem izidu, in sicer obračun za obdobje tekočega leta pred vložitvijo vloge in oceno poslovnega izida za tekoče leto. O zahtevi davčnega zavezanca za spremembo akontacije odloči davčni organ z odločbo.
160. člen
Če davčni organ pri pregledu zavezančevega poslovanja ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu, z odločbo določi novo višino akontacije.
161. člen
Če davčni organ ugotovi, da je bil davčni obračun nepravilen, ali da davek ni bil obračunan, izda zavezancu odmerno odločbo, s katero mu naloži, da v 30 dneh po njeni vročitvi plača davek oziroma razliko med plačano akontacijo in odmerjenim davkom s pripadajočimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je nastala obveznost za obračun in plačilo davka, oziroma mu v tem roku vrne preveč plačani znesek davka.
Na podlagi dokončne odmerne odločbe davčni organ na novo odmeri dohodnino.
162. člen
Plačani davek iz dejavnosti se davčnemu zavezancu poračuna z odmerjeno dohodnino.
b) Odmera na podlagi davčne napovedi
163. člen
Davčni zavezanci, katerim se davek iz dejavnosti odmeri na podlagi davčne napovedi, zagotavljajo podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčnih obveznosti, s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih določi minister, pristojen za finance.
164. člen
Zavezanec za davek iz dejavnosti, ki je dolžan vložiti napoved za odmero davka iz dejavnosti, napoved vloži do 28. februarja za preteklo leto.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora zavezanec, ki je med letom prenehal poslovati, vložiti napoved v 30 dneh po prenehanju poslovanja.
165. člen
Zavezancu za davek iz dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena odmeri davek davčni urad z odločbo, ki mora biti izdana do 31. maja za preteklo leto.
Zavezancu iz drugega odstavka prejšnjega člena odmeri davek davčni urad z odločbo, ki mora biti izdana v 90 dneh po prejemu napovedi.
166. člen
Davčni zavezanci plačujejo letno akontacijo v višini davka po odmerni odločbi predpreteklega leta, revaloriziranega s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno preteklega leta v Republiki Sloveniji v primerjavi s predpreteklim letom.
Količnik iz prejšnjega odstavka, na podlagi podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko, objavi minister, pristojen za finance.
Akontacijo plačujejo davčni zavezanci v mesečnih, trimesečnih oziroma polletnih obrokih.
Davčnemu zavezancu, kateremu se višina akontacije ne more ugotoviti po prvem odstavku tega člena, se mora ta določiti z odločbo.
Merila za določitev števila obrokov akontacij predpiše minister, pristojen za finance.
167. člen
Če davčni zavezanec ugotovi, da višina akontacije po prvem odstavku prejšnjega člena ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, lahko pri davčnem organu zahteva spremembo višine akontacije v 15 dneh po poteku vsakega trimesečja. V vlogi za spremembo akontacije mora davčni zavezanec predložiti podatke, ki dokazujejo spremembo v pričakovanem poslovnem izidu, in sicer obračun za obdobje tekočega leta in oceno poslovnega izida za tekoče leto. O zahtevi davčnega zavezanca za spremembo akontacije odloči davčni organ z odločbo.
Razliko v višini akontacije mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije.
Obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, pa se sorazmerno povečajo.
Če je nova višina akontacije manjša, se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
168. člen
Če davčni organ pri pregledu zavezančevega poslovanja ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu, z odločbo določi novo višino akontacije.
169. člen
Akontacija davka iz dejavnosti se poračuna pri odmeri dohodnine.
c) Ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov
170. člen
Zavezanci, ki lahko po zakonu, ki ureja dohodnino, zahtevajo, da se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo takšno zahtevo vložiti pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, pred pričetkom leta, za katero zahtevajo takšen način ugotavljanja dobička oziroma pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka med letom ne morejo zahtevati spremembe načina obdavčitve.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so dolžni izplačevalcu predložiti izjavo o izbranem načinu obdavčenja, potrjeno od pristojnega davčnega urada.
171. člen
Zavezanec, ki se mu dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dolžan vložiti napoved o doseženih dohodkih pri fizični osebi ali pri tuji pravni ali fizični osebi, do 15. v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Kadar zavezanci iz prejšnjega odstavka dosežejo dohodek pri pravni osebi ali zasebniku, so te osebe dolžne za zavezanca obračunati in plačati davek od vsakega posameznega dohodka hkrati z izplačilom dohodka.
Davčni urad izda odločbo o odmeri davka po prvem odstavku tega člena v 15 dneh od prejema davčne napovedi.
5. Davek od dobička iz kapitala
172. člen
Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala mora zavezanec vložiti v 15 dneh od prodaje kapitala, razen napovedi za odmero davka od dobička od prodaje vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu, ki jo mora zavezanec vložiti do 28. februarja za preteklo leto.
Zavezanec prodajo nepremičnine napove pri davčnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži, prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije, prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu napove pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa pri davčnem uradu, na območju katerega je bila prodaja izvršena.
173. člen
Odločbo o odmeri davka od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin mora pristojni davčni urad izdati v 30 dneh od vložitve napovedi.
6. Davek od dohodkov iz premoženja
174. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se zavezancu odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi; kadar je izplačevalec dohodkov pravna oseba ali zasebnik, pa davek obračuna in plača za zavezanca izplačevalec od vsakega posameznega dohodka.
Izplačevalec dohodka mora davek obračunati in plačati hkrati z izplačilom dohodka.
175. člen
Napoved za odmero davka od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku v tujini, mora zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema dohodka pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.
176. člen
Napoved za odmero davka od obresti na posojila, prejetih od fizičnih oseb, mora zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema obresti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec obresti.
177. člen
Napoved za odmero davka od oddajanja premičnega in nepremičnega premoženja v najem mora zavezanec vložiti v 15 dneh po prejemu najemnine oziroma plačila v naravi ali z nasprotno storitvijo, pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. V napovedi lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške.
Zavezanec - nerezident Republike Slovenije, za katerega je izplačevalec dohodkov obračunal in plačal davek od dohodkov iz premoženja, lahko v roku 30 dni od izplačila dohodka, uveljavlja dejanske stroške pri davčnem uradu, pri katerem je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodka.
178. člen
Davek od dohodkov iz premoženja mora biti odmerjen v 30 dneh od vložitve napovedi.
7. Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic
179. člen
Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz premoženjskih pravic) se odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi; kadar je izplačevalec dohodka pravna oseba ali zasebnik, pa davek obračuna in plača izplačevalec od vsakega posameznega dohodka.
Izplačevalec dohodka mora davek obračunati in plačati hkrati z izplačilom dohodka.
180. člen
Napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženjskih pravic mora zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema dohodka pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodka. V napovedi lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške.
Zavezanec - nerezident Republike Slovenije, za katerega je izplačevalec dohodkov obračunal in plačal davek od dohodkov iz premoženjskih pravic, lahko uveljavlja dejanske stroške pri davčnem uradu v roku 30 dni od izplačila dohodka pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodka.
181. člen
Davek iz premoženjskih pravic mora biti odmerjen v 30 dneh od vložitve napovedi.
XVI. POSTOPEK ODMERE DRUGIH DAVKOV
1. Davek na dediščine in darila
182. člen
Davek na dediščine in darila se zavezancu odmeri z odločbo.
183. člen
Zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od prejema darila.
Zavezanec napove prejem darila pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije napove darilo, ki obsega samo premično premoženje, pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa pri davčnem uradu, kjer je darovalec vpisan v davčni register. Darilo, ki obsega premično in nepremično premoženje, napove tak zavezanec pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
184. člen
Zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, ne vloži davčne napovedi. Odmera davka se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Sodišče, ki je izdalo sklep o dedovanju, je dolžno poslati sklep davčnemu uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register.
Za zavezanca, ki ni rezident Republike Slovenije, pošlje sodišče sklep o dedovanju, ki obsega premično premoženje, davčnemu uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register, če ni vpisan pa davčnemu uradu, kjer je bil zapustnik vpisan v davčni register. Za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu uradu, kjer nepremičnina leži.
185. člen
Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri davčnemu uradu, na območju katerega je premoženje.
Davčno napoved za odmero davka na dediščine in darila mora zavezanec vložiti v 15 dneh po smrti preživljanca pri davčnemu uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
186. člen
Davek na dediščine in darila odmeri davčni urad, ki je pristojen za sprejem davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju.
187. člen
Davek na dediščine in darila mora biti odmerjen v 30 dneh po prejemu napovedi o sprejetju darila oziroma sklepa o dedovanju.
2. Davek od premoženja
188. člen
Davek od premoženja odmeri davčni organ zavezancu z odločbo.
189. člen
Zavezanec za davek od premoženja mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnemu uradu, na območju katerega je nepremično premoženje.
Napoved za odmero davka na posest premičnega premoženja mora zavezanec vložiti v roku, določenem v prejšnjem odstavku, pri davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Zavezanec je dolžan v roku 15 dni napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.
190. člen
Začasno oprostitev davka na posest stavb zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu uradu, na območju katerega je stavba.
Olajšavo v obliki znižanja odmerjenega davka na posest stavb, ki se priznava za družinskega člana, zavezanec uveljavlja s posebno vlogo, ki jo vloži pri davčnem uradu, na območju katerega je stavba, do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava za tisto leto ne prizna.
191. člen
Davek od premoženja odmeri davčni organ na podlagi podatkov davčnega registra oziroma napovedi davčnega zavezanca vnaprej za odmerno leto in se plačuje v trimesečnih obrokih.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci, katerih odmerjeni davek ne presega 50.000 tolarjev, ta davek v dveh polletnih obrokih.
3. Davek na dobitke od iger na srečo
192. člen
Davek na dobitke od iger na srečo obračuna in plača od vsakega posameznega dobitka prireditelj igre ob izplačilu dobitka.
XVII. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN
193. člen
Zavezanec za davek na promet nepremičnin mora vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnemu uradu, na območju katerega je nepremičnina. Napovedi mora priložiti dokazilo o lastništvu nepremičnine in listine, na podlagi katerih se nepremičnina prenaša.
194. člen
Davčni organ mora zavezancu izdati odločbo o odmeri prometnega davka v 30 dneh po prejemu napovedi.
Odločbo o odmeri prometnega davka lahko davčni organ izda v obliki zaznamka na listini o prenosu nepremičnine, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 17. členu tega zakona.
Če dogovorjena prodajna cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti, pa davčni organ takšne cene v roku iz prvega odstavka tega člena ne more ugotoviti, odmeri prometni davek z začasno odločbo od napovedane davčne osnove.
195. člen
V postopku za odmero prometnega davka ima položaj stranke tudi kupec, kadar pogodbeno prevzema obveznosti plačila prometnega davka.
196. člen
Zavezancu, ki ni napovedal davčne obveznosti oziroma, ki ni pravočasno napovedal davčne obveznosti, se od odmerjenega davka zaračunajo obresti za čas od roka za vložitev napovedi do odkritja te obveznosti oziroma do vložitve napovedi.
Zamudne obresti plača zavezanec, ki mu je bila zaradi neustrezne prodajne cene nepremičnine začasna odločba nadomeščena z novo odločbo, in zavezanec, ki je dal neresnične podatke o prodajni ceni in mu je bila izdana nova odločba v obnovljenem postopku.
Zamudne obresti se obračunajo od davka, ki odpade na razliko med ugotovljeno in napovedano vrednostjo nepremičnine. Obresti se prično obračunavati po preteku 30 dni od dneva vročitve začasne odločbe oziroma odločbe, ki je bila predmet obnovitvenega postopka.
197. člen
Brez dokaza, da je plačan prometni davek, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu nepremičnine.
Če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre po volji strank, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno, ima zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri prometnega davka odpravi in da se mu prometni davek, če je bil plačan, vrne.
Če pogodbe o prenosu nepremičnine ni mogoče izpolniti, ali se izpolni samo deloma, ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani prometni davek vrne v celoti oziroma ustrezni del.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena zavezancu ob vračilu prometnega davka ne pripadajo obresti.
XVIII. DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB
198. člen
Zavezanec za davek od dobička pravnih oseb sam obračunava in plačuje davek od dobička pravnih oseb za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
Davčni zavezanec zagotavlja podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti na način in v obsegu, kot je določen s tem zakonom, z zakonom, ki ureja davek od dobička pravnih oseb, in z računovodskimi standardi.
199. člen
Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter potrdila o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, so sestavni del davčnega obračuna.
Izkaza uporabe dobička in kritja izgube ni mogoče spreminjati brez soglasja davčnega urada.
200. člen
Davčni zavezanec - rezident Republike Slovenije, ki je lastnik več kot 90% osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca - rezidenta Republike Slovenije, lahko ugotavlja davek na podlagi skupinskega davčnega obračuna.
Vsak član skupine predloži davčnemu organu svoj davčni obračun, le eden od članov skupine pa predloži tudi skupinski davčni obračun.
V skupinskem davčnem obračunu se izguba v davčnem obračunu članov skupine pokrije z dobički drugih članov skupine.
Plačilo obračunanega davka po skupinskem davčnem obračunu opravi predlagatelj tega obračuna.
Pripravo skupinskega davčnega obračuna, najmanj za tri leta, odobri davčni organ na zahtevo članov skupine.
Če se posamezni član skupine naknadno opredeli za posamično obdavčenje, mora vsak član skupine plačati razliko, ki je nastala zaradi spremembe obdavčenja v skupini.
Minister, pristojen za finance, predpiše obliko in način priprave skupinskega davčnega obračuna.
201. člen
Davčni zavezanec predloži davčnemu organu davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, skupinski davčni obračun pa do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto.
Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in obračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Vračilo preveč plačane akontacije lahko zahteva ob predložitvi davčnega obračuna. Davčni organ vrne preveč plačani znesek najkasneje v roku 30 dni od predložitve zahtevka.
202. člen
Zavezanci za davek od dobička uveljavljajo zmanjšanje osnove in druge olajšave v davčnem obračunu do poteka roka za vložitev davčnega obračuna.
203. člen
Če davčni organ ugotovi, da je bil davčni obračun nepravilen ali, da davek ni bil obračunan, izda zavezancu odmerno odločbo, s katero mu naloži, da v 30 dneh po njeni vročitvi plača davek oziroma razliko med plačano akontacijo in odmerjenim davkom s pripadajočimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je nastala obveznost za obračun in plačilo davka.
204. člen
Davčni zavezanec, pri katerem pride do združitve, sestavi davčni obračun davka na dan vpisa združitve v sodni register.
Davčni obračun iz prejšnjega odstavka se predloži davčnemu organu v 60 dneh po vpisu združitve v sodni register.
Vračilo oziroma plačilo davka po prejšnjih odstavkih opravi pravni naslednik davčnega zavezanca hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
205. člen
Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek prenehanja, likvidacije ali stečajni postopek, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prenehanja, likvidacije ali stečaja.
Davčni obračun iz prejšnjega odstavka predloži davčni zavezanec davčnemu organu v 60 dneh od dneva, ko se je začel postopek prenehanja, likvidacije ali stečaja.
Vračilo oziroma plačilo davka v postopku prenehanja ali likvidacije, se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
206. člen
Davčni zavezanec plačuje akontacijo davka v tekočem letu v mesečnih ali trimesečnih obrokih sorazmerno z višino davčne osnove po zadnjem obračunu davka.
Razliko v višini akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne osnove na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, pa se sorazmerno povečajo.
Če je višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
Davčnemu zavezancu, ki prične s poslovanjem, davčni organ določi način plačevanja in višino akontacije z odločbo.
Merila za določitev števila obrokov akontacij predpiše minister, pristojen za finance.
207. člen
Če davčni zavezanec oceni, da višina akontacije po prvem odstavku prejšnjega člena ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, lahko pri davčnem organu zahteva spremembo višine akontacije v 15 dneh po poteku vsakega trimesečja. V vlogi za spremembo akontacije mora davčni zavezanec predložiti podatke, ki dokazujejo spremembo v pričakovanem poslovnem izidu, in sicer obračun za obdobje tekočega leta pred vložitvijo vloge in oceno poslovnega izida za tekoče leto. O zahtevi davčnega zavezanca za spremembo akontacije odloči davčni organ z odločbo.
208. člen
Če davčni organ pri pregledu zavezančevega poslovanja ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu, z odločbo določi novo višino akontacije.
XIX. DAVEK NA DODANO VREDNOST
209. člen
Zavezanec za davek na dodano vrednost sam obračunava in plačuje davek na dodano vrednost.
210. člen
Davčni zavezanec predloži obračun davka na dodano vrednost zadnjega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
Davčno obdobje je koledarski mesec oziroma koledarsko trimesečje.
V mesecu, v katerem je davčni zavezanec prvič registriran za davek na dodano vrednost, začne davčno obdobje teči z dnem, ki je določen v potrdilu o registraciji za davek na dodano vrednost. Pri izbrisu iz registracije za davek na dodano vrednost se davčno obdobje konča z dnem izbrisa.
211. člen
Davčni zavezanec predloži do 31. marca tekočega leta obračun za preteklo leto na podlagi podatkov iz knjigovodskih listin, ki so bile podlaga za obračun in plačilo davka na dodano vrednost s stanjem na dan 31. decembra tistega leta, za katero sestavlja obračun.
212. člen
Če davčni zavezanec ne predloži davčnega obračuna v predpisanem roku oziroma ga ne predloži na način, kot je določen s tem zakonom, davčni organ izda odločbo o odmeri davka.
213. člen
Davčni zavezanec plača davek na dodano vrednost najpozneje do dneva predložitve mesečnega oziroma trimesečnega obračuna.
214. člen
Če znesek davka, ki ga davčni zavezanec poračuna za posamezno davčno obdobje, presega obveznost za plačilo davka v tem obdobju, pristojni davčni organ to razliko upošteva kot akontacijo davka v naslednjem davčnem obdobju, oziroma na zahtevo davčnega zavezanca vrne davek v 90 dneh po prejemu obračuna davka.
Pred vrnitvijo davka mora davčni organ ugotoviti upravičenost zahtevka za vračilo.
Davčnemu zavezancu od plačanega zneska davka, ki presega davčno obveznost v davčnem obdobju, ne pripadajo obresti.
Davčni zavezanec vodi evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
XX. TROŠARINE
215. člen
Zavezanec za trošarine sam obračunava in plačuje trošarino.
216. člen
Davčni zavezanec, ki ima pooblastilo davčnega organa, mora plačati trošarino, obračunano na podlagi izstavljenega komercialnega trošarinskega dokumenta, do 25. naslednjega meseca glede na mesec izdaje dokumenta.
Če davčni zavezanec ne dobi potrjenega izvoda izstavljenega obračunskega trošarinskega dokumenta v roku dveh mesecev od izstavitve, mora plačati trošarino do zadnjega dne v mesecu, v katerem se izteče dvomesečni rok.
217. člen
Davčni zavezanec, ki ima pooblastilo davčnega organa, mora plačati trošarino do zadnjega dne v mesecu, v katerem je nastala obveznost obračuna za primanjkljaj, odpis in porabo izdelkov, za katere se plačuje trošarina, znotraj davčnega območja.
218. člen
Davčni zavezanec - uvoznik izdelkov, za katere se plačuje trošarina, mora plačati obračunano trošarino v roku osmih dni od dneva obračuna.
219. člen
V roku osmih dni od dneva obračuna nastane obveznost plačila trošarine za nenamensko porabljene izdelke, za katere se plačuje trošarina.
220. člen
Za pogonsko gorivo in gorivo za ogrevanje mora davčni zavezanec plačati trošarino v roku osmih dni od dneva obračuna.
221. člen
Zavezanec za obračun in plačilo trošarine je dolžan do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec predložiti pristojnemu davčnemu organu obračun trošarine, ki je zapadla v plačilo.
222. člen
Zavezanec za obračun in plačilo trošarine sestavi do 31. marca tekočega leta letni obračun za preteklo leto na podlagi podatkov iz knjigovodskih listin, ki so bile podlaga za obračun in plačilo trošarine, s stanjem na dan 31. decembra tistega leta, za katero sestavlja obračun.
Zavezanec za obračun in plačilo trošarine plača razliko po letnem obračunu v 30 dneh po predložitvi obračuna, vračilo pa lahko zahteva hkrati s predložitvijo obračuna.
XXI. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV
223. člen
Zavezanci za prispevke po zakonih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, družinske prejemke in zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: prispevki), plačujejo prispevke v rokih in na način, kot je s tem zakonom določen za davek od osebnih prejemkov.
Delojemalci plačujejo prispevke sami; kadar je delodajalec pravna oseba ali zasebnik pa prispevke obračuna in plača za delojemalca delodajalec, v rokih in na način, ki je določen za davek od osebnih prejemkov.
Zavezanci za prispevke iz prvega in drugega odstavka tega člena dostavijo davčnemu organu obračun prispevkov in plačilne liste za zaposlene pri zasebniku najkasneje na dan izplačila osebnih prejemkov.
Zavezanci, ki plačujejo prispevke od osnov, ki si jih sami izberejo, obračunajo in plačajo prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec; zavezanci, ki plačujejo prispevke od osnov, ki si jih sami izberejo, in so tudi delodajalci po drugem odstavku tega člena, lahko obračunajo in plačajo prispevke v rokih in na način, kot je s tem zakonom določeno za davek od osebnih prejemkov.
Zavezanci, ki plačujejo prispevke od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč za sebe ali za družinske člane, plačujejo prispevke v rokih in na način, kot je določeno za plačevanje davka od dohodka iz kmetijstva.
XXII. KAZENSKE DOLOČBE
224. člen
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška posameznik:
1. če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, s katerimi razpolaga (32. člen);
2. če na javni poziv ne prijavi svojega nepremičnega in premičnega premoženja pristojnemu davčnemu uradu (33. člen);
3. če ne vloži davčne napovedi v roku, določenem s tem zakonom (prvi in drugi odstavek 120. člena, prvi in drugi odstavek 131. člena, 133. člen, 134. člen, prvi odstavek 172. člena, 175. člen, 176. člen, prvi odstavek 177. člena, prvi odstavek 180. člena, prvi odstavek 183. člena, prvi in drugi odstavek 185. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 189. člena in 193. člen).
225. člen
Posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev:
1. če ne vloži davčne napovedi (prvi in drugi odstavek 120. člena, prvi in drugi odstavek 131. člena, prvi odstavek 172. člena, 175. člen, 176. člen, prvi odstavek 177. člena, prvi odstavek 180. člena, prvi odstavek 183. člena, prvi in drugi odstavek 185. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 189. člena in 193. člen);
2. če vloži davčno napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero davka ali če v napovedi izkaže neresnične podatke (105. člen);
3. če posreduje podatke, ki so davčna tajnost, tretji osebi, ki do teh podatkov ni upravičena (38. člen).
226. člen
Samostojni podjetnik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev:
1. če na računih, ki jih izstavi kupcem izdelkov oziroma naročnikom storitev, ne navede svoje davčne številke ter davčne številke kupca izdelkov oziroma naročnika storitev, če tako določa zakon (24. člen);
2. če ne nakaže plačil za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druge prejemke, ki jih izplačuje davčnim zavezancem, na njihove račune pri bankah in hranilnicah (26. člen);
3. če poslovnih knjig in evidenc ne vodi ali jih ne vodi v redu in pravilno ter na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti oziroma, če jih na zahtevo davčnega organa ne predloži v roku in na kraju, ki ga ta določi ali poslovnih knjig in evidenc ne hrani do poteka roka, določenega v tem zakonu (prvi, drugi in tretji odstavek 27. člena);
4. če poslovnih knjig in evidenc, ki se vodijo v tujini oziroma njihovih verodostojnih prepisov ne predloži davčnemu organu v roku, ki ga ta določi oziroma ne predloži overjenega prevoda poslovnih knjig in evidenc v roku, ki ga je določil davčni organ (drugi in četrti odstavek 28. člena);
5. če na zahtevo davčnega organa ne zagotovi izpisa in preizkušanja ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena);
6. če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, potrebnih za odmero in izterjavo davkov ter ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence za ugotovitev davčne obveznosti davčnih zavezancev (30. člen);
7. če ne dostavi davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta podatkov za odmero dohodnine za zaposlene za preteklo leto in ne dostavi izpiska teh podatkov zavezancem za dohodnino (34. člen);
8. če njegova davčna napoved ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero davka oziroma ti podatki niso resnični (105. člen);
9. če njegov davčni obračun ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za obračun davka oziroma ti podatki niso resnični (110. člen);
10. če kot izplačevalec dohodkov ne vodi evidence o obračunu in plačilih davkov po odbitku in davčnemu organu ne predloži podatkov o obračunu davka v rokih in na način, kot ga je predpisal minister za finance in če teh obračunov ne hrani v davčni evidenci 10 let (prvi in tretji odstavek 115. člena);
11. če kot izplačevalec dohodkov ne izroči davčnim zavezancem obračuna davka ob vsakokratnem izplačilu dohodkov oziroma po poteku leta ne izroči davčnim zavezancem do 31. januarja obračuna davka za vse dohodke, izplačane v preteklem letu (drugi odstavek 115. člena);
12. če kot izplačevalec dohodkov ne obračuna in plača ali ne obračuna in plača v roku, določenem s tem zakonom ali nepravilno obračuna in plača davek po odbitku (drugi odstavek 130. člena, drugi odstavek 171. člena, drugi odstavek 174. člena, 192. člen in prvi, drugi in četrti odstavek 223. člena);
13. če kot izplačevalec osebnih prejemkov davčnemu organu ne dostavi v roku obračuna osebnih prejemkov oziroma obračuna in plačilnih list za zaposlene pri zasebniku (tretji odstavek 130. člena in tretji odstavek 223. člena);
14. če davčnega obračuna oziroma davčne napovedi ne predloži v rokih, določenih s tem zakonom (152. člen, prvi in drugi odstavek 155. člena, prvi in drugi odstavek 164. člena, prvi odstavek 171. člena, 193. člen, prvi odstavek 201. člena, drugi odstavek 205. člena, prvi odstavek 210. člena, 211. člen, 221. člen in prvi odstavek 222. člena).
Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
227. člen
Banka, hranilnica, zavarovalnica, borza, borzna posredniška družba, klirinška depotna hiša ter Banka Slovenije se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev, če davčnemu organu na njegovo zahtevo ne dajo podatkov, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov, ter ne omogočijo vpogleda v svoje evidence za ugotovitev davčne obveznosti davčnih zavezancev (30. člen).
Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba banke, hranilnice, zavarovalnice, borze, borzne posredniške družbe, klirinške depotne hiše ter Banke Slovenije.
228. člen
Pošta, banka ali hranilnica se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev, če vplačane davčne obveznosti ne nakaže na predpisane davčne račune v roku, določenem s tem zakonom (drugi odstavek 101. člena).
Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pošte, banke ali hranilnice.
229. člen
Posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev, samostojni podjetnik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z denarno kaznijo od 500.000 do 6,000.000 tolarjev in pravna oseba z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev, če z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb da krive podatke o dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti ali na drug način preslepi davčni organ, če davčna zatajitev, ki jo stori s takšnim ravnanjem ne predstavlja kaznivega dejanja.
Enako se kaznuje posameznik, samostojni podjetnik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter pravna oseba, ki z namenom iz prejšnjega odstavka ne prijavi dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti, kadar je prijava obvezna, če davčna zatajitev, ki jo stori s takšnim ravnanjem ne predstavlja kaznivega dejanja.
Z denarno kaznijo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
230. člen
Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske iz 83., 84. in 191. člena tega zakona, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije.
231. člen
Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati:
1. 154. člen, 160. člen, 166. člen, 171. člen, členi 184. do 193., členi 195. do 268., 274. člen, 276. člen in 277. člen zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93);
2. tretji odstavek 14. člena, 22. člen, tretji in četrti odstavek 23. člena, četrti odstavek 26. člena, 28. člen, tretji odstavek 29. člena, drugi, tretji in četrti odstavek 30. člena, tretji odstavek 31. člena, 32. člen, 35. člen, 39. člen, prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 45. člena, 56. člen, 74. člen, 80. člen, členi 83. do 86., členi 87. do 92., prvi, drugi in tretji odstavek 93. člena, členi 94. do 106., četrti in peti odstavek 107. člena ter členi 108. do 131. zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 - popravek in 7/95);
3. tretji odstavek 4. člena, 9. člen, 10. člen, 12. člen, 14. člen, 15. člen, 16. člen, 17. člen, 18. člen, 19. člen, 20. člen, 21. člen, 22. člen, 23. in 24. člen zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90);
4. 45. člen, 46. člen, 47. člen, 48. člen, 49. člen, 50. člen, 51. člen, 52. člen, 53. člen, 54. člen, 55. člen, 57. člen, 58. člen, 59. člen, 60. in 61. člen zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93 in 20/95);
5. 45. člen, 46. člen, 47. člen, 48. člen, 49. člen, 50. člen, 51. člen, 52. člen, 53. člen, 54. člen, 55. člen, 56. člen, 57. člen, 58. člen in 59. člen zakona o agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 - odločba US in 58/95).
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 194. člen zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93).
Z 31. decembrom 1997 prenehajo veljati 36. člen, 40. člen, 41. člen, 42. člen, 43. člen in 44. člen zakona o agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 - odločba US in 58/95), četrti odstavek 3. člena in tretji odstavek 6. člena zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96) in prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 - popravek in 7/95).
V 81., 82., 83. in 85. členu zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 - popravek, 12/93 - odločba US, 71/93 in 16/96) se beseda “uveljavitve” nadomesti z besedama “začetka uporabe”.
232. člen
Določbe 154. do 162. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 1998.
233. člen
Določbe 209. do 222. člena se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona, ki bo urejal davek na dodano vrednost, in zakona, ki bo urejal trošarine.
234. člen
Določbe 54., 55., 56. in 85. člena se za pravne osebe začnejo uporabljati 1. januarja 1998.
235. člen
Določbe 26. in 101. člena, ki se nanašajo na banke in hranilnice, veljajo do 31. 12. 1997 tudi za agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
236. člen
Določbe 130. člena in 223. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 1998.
237. člen
Do vzpostavitve davčnega registra se šteje, da je zavezanec vpisan v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež, stalno oziroma začasno prebivališče oziroma pri davčnem uradu, na območju katerega pridobiva dohodek, če nima stalnega oziroma začasnega prebivališča.
238. člen
Postopke, uvedene pred začetkom uporabe tega zakona, nadaljujejo pristojni davčni uradi.
239. člen
Postopki, v katerih je bil izdan zapisnik po 50. členu zakona o agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 - odločba US in 58/95) se dokončajo po določbah, ki so veljale do začetka uporabe tega zakona.
240. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1997.
Št. 432-01/94-8/3
Ljubljana, dne 20. marca 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
