Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o davčni službi (ZDS)
Razglašam zakon o davčni službi (ZDS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 1996.
Št. 001-22-42/96
Ljubljana, dne 28. marca 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DAVČNI SLUŽBI (ZDS)
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta zakon ureja naloge in organizacijo davčne službe.
Davčna služba je dejavnost državne uprave, ki obsega odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov ter drugih dajatev (v nadaljnjem besedilu: davki) na podlagi zakona in drugih predpisov. Naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava).
2. NALOGE DAVČNE SLUŽBE
2. člen
Naloge davčne službe so:
– odmerjanje, obračunavanje, pobiranje in izterjava davkov,
– opravljanje davčnega nadzora nad davčnimi zavezanci,
– vodenje davčnih postopkov,
– vodenje in vzdrževanje davčnega registra in davčnih evidenc,
– evidentiranje plačevanja davkov,
– organiziranje in vodenje davčnega informacijskega sistema,
– izterjava denarnih kazni,
– izvajanje programov izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev davčne uprave,
– promoviranje plačevanja davkov kot državljanske vrednote,
– opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom oziroma z drugimi predpisi.
3. člen
Davčna uprava lahko odmerja, pobira in izterjuje davke ter nadzira in evidentira plačevanje davkov za lokalne skupnosti, zavode in sklade na podlagi zakona ali če je tako dogovorjeno s pogodbo. S pogodbo med davčno upravo in lokalno skupnostjo, zavodom ali skladom se določijo medsebojna razmerja, način opravljanja nalog ter nadomestilo za opravljanje nalog.
4. člen
Odmerjanje, obračunavanje, pobiranje, izterjava in nadzor davkov se opravlja skladno s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek.
3. ORGANIZACIJA DAVČNE UPRAVE
5. člen
Davčno upravo sestavljajo Glavni urad, davčni uradi, ustanovljeni za posamezno območje in Posebni davčni urad (v nadaljnjem besedilu: davčni organ).
Sedež davčne uprave je v Ljubljani.
6. člen
Davčne urade in njihov sedež določi Vlada Republike Slovenije.
Davčni uradi imajo lahko izpostave kot notranje organizacijske enote. Obseg nalog izpostav se določi v aktu, ki ureja notranjo organizacijo.
7. člen
Notranjo organizacijo Glavnega urada, davčnih uradov in Posebnega davčnega urada predpiše minister, pristojen za finance, na predlog direktorja davčne uprave.
Sistemizacijo delovnih mest sprejme direktor davčne uprave v soglasju z ministrom, pristojnim za finance in Vlado Republike Slovenije.
8. člen
Glavni urad opravlja naslednje naloge:
– organizira delo davčnih uradov ter zagotavlja enotno izvajanje davčnih in drugih predpisov,
– opravlja neposreden nadzor nad delom davčnih uradov,
– vzpostavlja in organizira enotno vodenje davčnega registra,
– določa vsebino davčnega informacijskega sistema in skrbi za njegov razvoj,
– predlaga vsebino in obliko davčnih obrazcev,
– organizira izvajanje davčnega nadzora,
– odloča v davčnem postopku na drugi stopnji,
– določa in izvaja programe za strokovni in tehnični napredek dejavnosti davčne uprave,
– izvaja programe za izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev davčne uprave,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom ali z drugimi predpisi.
9. člen
Davčni urad opravlja naslednje naloge:
– odmerja in pobira davke ter vodi o tem predpisane evidence,
– odloča v davčnem postopku na prvi stopnji,
– opravlja kontrolo in inšpekcijske preglede davčnih zavezancev,
– opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra,
– evidentira podatke o obračunanih in plačanih davkih in denarnih kaznih,
– izvaja postopke prisilne izterjave davkov in denarnih kazni,
– izvršuje vračilo preveč plačanih davkov,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom ali z drugimi predpisi.
10. člen
Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada na celotnem območju Republike Slovenije za banke, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo in trajne klasične igre na srečo, borze, investicijske družbe, družbe za upravljanje in klirinško depotne družbe.
Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za velike gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, uvozom ali prometom na debelo z nafto in naftnimi derivati, tobakom in tobačnimi izdelki ter proizvodnjo alkohola in alkoholnih pijač.
11. člen
Davčno upravo vodi direktor davčne uprave, ki vodi tudi delo Glavnega urada.
Direktor davčne uprave ima namestnika.
Direktorja davčne uprave in njegovega namestnika imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
12. člen
Davčni urad in Posebni davčni urad vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje minister, pristojen za finance, na predlog direktorja davčne uprave.
4. DAVČNI NADZOR
13. člen
Davčni nadzor opravlja davčni organ s kontrolo in inšpekcijskimi pregledi na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja upravo, če s tem zakonom ni drugače določeno.
14. člen
Kontrola obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti vlaganja davčnih napovedi in davčnih obračunov, obračunavanja in plačevanja davkov na podlagi obrazcev in drugih predpisanih podatkov. Kontrola se praviloma opravlja v prostorih davčnega organa.
Kontrolo opravlja davčni kontrolor (v nadaljnjem besedilu: kontrolor), ki je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada.
15. člen
Inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, poslovanja davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc, ugotavljanje neprijavljenih dohodkov in odrejanje ukrepov, določenih z zakonom.
Inšpekcijski pregled se praviloma opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca; če so poslovne knjige in evidence pri osebi, ki le-te vodi za davčne zavezance, se inšpekcijski pregled lahko opravi tudi pri tej osebi.
16. člen
Inšpekcijski pregled opravlja davčni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) na območju svojega davčnega urada. Za svoje delo je odgovoren direktorju davčnega urada.
Inšpektor lahko opravlja inšpekcijski pregled tudi izven območja svojega davčnega urada na podlagi pooblastila, ki mu ga v soglasju z direktorjem njegovega davčnega urada da direktor davčnega urada, na katerega območju naj bi pregled opravil. Za svoje delo je odgovoren direktorju, ki mu je dal pooblastilo za inšpekcijski pregled.
17. člen
Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega pregleda, odloča v davčnem postopku in odreja druge ukrepe v davčnem postopku, za katere je pooblaščen po tem zakonu.
18. člen
Davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri inšpekcijskem pregledu, o čemer ga je inšpektor dolžan seznaniti.
Če davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec ovira inšpektorja pri pregledu, lahko inšpektor zahteva, da se le-ta odstrani.
19. člen
Da bi inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega pregleda lahko ugotovil višino davčne obveznosti, ima pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje davčnega zavezanca. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
Inšpektor ima pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter druge listine in dokumente, s katerimi se ugotavlja istovetnost oseb pri inšpekcijskem pregledu.
Inšpektor lahko pri inšpekcijskem pregledu ugotavlja tudi podatke o številu, prejemkih in pogodbah zaposlenih ter jih primerja s prijavljenimi podatki.
Kadar se inšpekcijski pregled opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca oziroma v prostorih osebe, ki vodi davčnemu zavezancu poslovne knjige in evidence, mora le-ta inšpektorju zagotoviti pogoje za nemoteno opravljanje pregleda.
20. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda ima inšpektor pravico preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu.
Če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije.
21. člen
Inšpektor ima pravico največ za 15 dni zaseči listine, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če davčni zavezanec to uporablja za kršitve, oziroma če je bilo to pridobljeno s kršitvami davčnih predpisov ter ima pravico za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost.
Davčni zavezanec lahko zahteva, da se mu vrnejo zaseženi predmeti iz prejšnjega odstavka pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
Davčni organ o vrnitvi predmetov iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v treh dneh.
22. člen
Inšpektor lahko z odločbo začasno prepove opravljati dejavnost in zapečati poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti:
– če je zavezanec ali fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, dvakrat v enem letu prodal blago oziroma opravil storitev brez izdaje ustrezne listine;
– če davčni zavezanec ali fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, dvakrat v enem letu za nabavljeno blago za nadaljnjo prodajo ali reprodukcijo oziroma za prejete storitve ni imel ustreznih listin.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz prejšnjega odstavka.
Podrobnejše predpise o načinu izvajanja začasne prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenju poslovnih in drugih prostorov izda minister, pristojen za finance.
23. člen
Zaradi ugotavljanja davčnih obveznosti uporabljajo davčni zavezanci naprave, postopke in tehnologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.
Uporabo naprav in tehnologije iz prejšnjega odstavka preveri inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega pregleda.
24. člen
Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj oziroma višjo izobrazbo in najmanj deset let delovnih izkušenj ter poseben strokovni izpit.
Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
5. PRISILNA IZTERJAVA DAVKOV
25. člen
Prisilno izterjavo davkov (v nadaljnjem besedilu: izterjava) opravlja izterjevalec.
Izterjevalec je pri opravljanju izterjave samostojen in je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada.
Izterjevalec opravlja izterjavo po zakonu, ki ureja davčni postopek.
26. člen
Pri opravljanju izterjave ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo izterjavo.
27. člen
Za izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj oziroma srednjo izobrazbo in najmanj tri leta delovnih izkušenj ter poseben strokovni izpit.
Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
6. DAVČNI REGISTER IN DAVČNE EVIDENCE
a) Davčni register
28. člen
Davčni organ vzpostavi in vzdržuje enotni register davčnih zavezancev (v nadaljnjem besedilu: davčni register) kot enotno, z drugimi evidencami povezano, informatizirano bazo podatkov.
Davčni register se vzpostavi na podlagi številke davčnega zavezanca (v nadaljnjem besedilu: davčna številka) in drugih podatkov o davčnem zavezancu.
29. člen
Davčni register vsebuje naslednje podatke:
a) za fizične osebe:
– davčno številko,
– osebne podatke: ime, priimek in rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, – podatke o državljanstvu,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča (naselje, ulica, hišna številka in pošta),
– podatke o kapitalskih naložbah,
– številke računov pri bankah in hranilnicah,
– podatke o zaposlitvi;
b) za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost:
– davčno številko,
– firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, številke telefonov in telefaksov),
– podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov,
– naslove poslovnih enot doma in v tujini ter krajev, kjer se hranijo listine,
– podatke o ustanoviteljih, ki zajemajo vse podatke, ki so v prejšnji in tej točki predvideni za davčnega zavezanca – fizično osebo,
– podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež in organizacijsko obliko podjetja v tujini ter višino ustanovnega kapitala ali vložka,
– imena, priimke in rojstne podatke odgovornih oseb, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca,
– identifikacijsko številko, ki jo določi statistični organ,
– šifro dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda),
– številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah,
– davčne številke in številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah tudi za osebe, s katerimi je povezan,
– število zaposlenih na dan prijave v davčni register, davčne številke zaposlenih in datum izplačila plač,
– firmo oziroma ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige.
30. člen
Davčna številka je identifikacijski znak, ki označuje davčnega zavezanca in se uporablja za enotno opredelitev in povezavo podatkov v davčnih evidencah, ki jih vodi davčni organ o davčnem zavezancu. Davčni organ izda subjektu vpisa v davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu dodeli davčno številko, ki jo navede na potrdilu.
Uporabo davčne številke določa zakon, ki ureja davčni postopek.
31. člen
V davčni register se vpiše:
– subjekt vpisa v sodni register,
– samostojni podjetnik posameznik,
– druga fizična in pravna oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije,
– tuja fizična in pravna oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Republiki Sloveniji, če opravlja dejavnost na območju Republike Slovenije,
– drug zavezanec za dohodnino in posamezne podvrste dohodnine, ki ni zajet v prejšnjih alinejah,
– zavezanec za druge davke po davčnih in drugih zakonih.
32. člen
Fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad, ki je na sedežu stalnega prebivališča, na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
33. člen
Fizična oseba z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji predloži prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega ima začasno prebivališče. Prijavo za vpis v davčni register predloži davčnemu uradu pred prvim prejemom dohodka oziroma prvo pridobitvijo nepremičnega oziroma obdavčljivega premičnega premoženja.
34. člen
Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, predloži prijavo za vpis v davčni register pri davčnemu uradu, kjer ima sedež izplačevalec dohodkov; če izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji, predloži prijavo za vpis v davčni register pri davčnem uradu, kje je dosegla dohodek. Če je izplačevalcev dohodkov več, ali če je dohodek dosežen na območju več davčnih uradov, fizična oseba po tem odstavku prijavi vpis v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež izplačevalec prvega obdavčljivega dohodka, ki ga prejema ta oseba oziroma pri davčnem uradu, kjer je bil dosežen prvi dohodek.
Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, predloži prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega se to premično premoženje pretežno nahaja oziroma na območju katerega nepremičnina leži.
35. člen
Samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v kakšen drug register oziroma evidenco, prijavi v zvezi z opravljanjem dejavnosti vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega ima sedež.
Samostojni podjetnik posameznik, ki je subjekt vpisa v vpisnik podjetnikov, predloži prijavo za vpis v davčni register ob priglasitvi za vpis v vpisnik podjetnikov.
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v kakšen drug register oziroma drugo predpisano evidenco, predloži prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po opravljenem vpisu v drug register oziroma evidenco.
36. člen
Pravna in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, predloži prijavo za vpis v davčni register davčnemu uradu, na območju katerega ima sedež, v osmih dneh po opravljenem vpisu oziroma prijavi v sodni register, drug register ali evidenco.
37. člen
Tuja oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, predloži prijavo za vpis v davčni register pred pričetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike Slovenije davčnemu uradu, na območju katerega bo opravila storitev.
38. člen
Osebo, za katero je s tem zakonom določeno, da predloži davčnemu organu prijavo za vpis v davčni register, pa tega ni storila, vpiše davčni organ v davčni register po uradni dolžnosti.
39. člen
Oseba iz 35. člena tega zakona pri prijavi za vpis v davčni register predloži naslednje podatke:
1. podatke iz 1. točke 40. člena tega zakona, če ni subjekt vpisa v vpisnik podjetnikov;
2. številke tolarskih in deviznih računov, ki jih uporablja pri svojem poslovanju pri bankah in hranilnicah;
3. davčne številke in številke računov pri bankah in hranilnicah tudi za osebe, s katerimi je posredno in neposredno povezana;
4. število zaposlenih na dan prijave v register, davčne številke zaposlenih ter dan izplačila plač;
5. firmo oziroma ime ter sedež osebe, ki vodi poslovne knjige, če jih ne vodi sama.
40. člen
Oseba iz 36. člena tega zakona pri prijavi za vpis v davčni register predloži naslednje podatke:
1. podatke, ki jih davčni zavezanec predloži za vpis v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register;
2. firmo oziroma ime ter sedež (naselje, ulica, hišna številka in pošta) svojega morebitnega pravnega predhodnika ter njegovo davčno številko;
3. številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah v Republiki Sloveniji;
4. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež in organizacijsko obliko podjetja v tujini, dejavnost ter višino ustanovnega kapitala oziroma vložka;
5. podatke o poslovnih enotah v tujini (firma oziroma ime, sedež in organizacijska oblika, dejavnost);
6. davčne številke in številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah tudi za osebe, s katerimi je povezana;
7. podatke o številu in lokaciji poslovnih prostorov, v katerih opravlja dejavnost;
8. število zaposlenih na dan prijave v davčni register, davčne številke zaposlenih ter dan izplačila plač;
9. firmo oziroma ime ter sedež osebe, ki vodi poslovne knjige, če jih ne vodi sama.
41. člen
Če subjekt vpisa v davčni register, ki je dolžan pri prijavi za vpis v davčni register predložiti podatke o dnevu izplačila plač, teh podatkov ne predloži, se šteje za dan izplačila plač 15. dan v mesecu za pretekli mesec.
42. člen
Fizična oseba iz tretjega odstavka 35. člena tega zakona pri prijavi za vpis v davčni register predloži podatke iz 2., 3. in 4. točke 40. člena tega zakona ter podatke, ki jih predloži pri vpisu v drug register oziroma drugo predpisano evidenco.
43. člen
Za fizično osebo iz 32. in 33. člena tega zakona vsebuje prijava za vpis v davčni register naslednje podatke:
– ime in priimek ter rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj),
– prebivališče (naselje, ulica, hišna številka in pošta),
– podatek o državljanstvu,
– enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca,
– podatek o kapitalskih naložbah,
– številke računov pri bankah in hranilnicah.
44. člen
Oseba, ki je vpisana v register, mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti pristojni davčni urad o vseh spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register.
45. člen
Natančnejše predpise o vsebini in obliki prijave za vpis v davčni register, prijave sprememb ter o načinu dajanja podatkov predpiše minister, pristojen za finance.
46. člen
Davčni organ prevzema iz uradnih registrov – javnih baz podatkov vse podatke, potrebne za opravljanje davčne službe.
Upravljalec Centralnega registra prebivalstva in upravljalci drugih uradnih registrov – javnih baz podatkov morajo zaradi ugotavljanja davčne obveznosti, odmere davka, izterjave in davčnega nadzora davčnih zavezancev davčnemu uradu sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec posredovati podatke o spremembah v registrih, ki jih vodijo.
47. člen
Davčni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra, ko umre oziroma preneha obstajati in če je plačan njegov davčni dolg ali pa je ugotovljeno, da je le-ta neizterljiv.
O izbrisu iz davčnega registra davčni urad obvesti pravne naslednike.
b) Davčne evidence
48. člen
Davčni organ vodi in vzdržuje tudi naslednje evidence:
– evidenco o odmeri, obračunu, izterjavi in knjiženju davkov,
– evidenco o podatkih in postopkih vodenja davčnega nadzora,
– evidenco o kršitvah davčnih predpisov.
Osnova za vodenje in vzdrževanje evidenc iz prejšnjega odstavka je davčni register iz 29. člena tega zakona.
Obliko in način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog direktorja davčne uprave.
49. člen
Evidenca o odmeri, obračunu, izterjavi in knjiženju davkov vsebuje:
– podatke iz davčnih napovedi in davčnih obračunov v obliki, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja davčni postopek;
– podatke iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčnega organa;
– podatke, obračune in ugotovitve davčnega organa v davčnem postopku;
– podatke, ki jih je dolžan voditi davčni organ za knjiženje davkov;
– podatke iz sklepov o prisilni izterjavi davkov.
50. člen
Evidenca o podatkih in postopkih vodenja davčnega nadzora vsebuje:
– podatke, pridobljene v postopkih vodenja kontrol in inšpekcijskih pregledov;
– podatke iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčnega organa, davčne kontrole in inšpekcijskega pregleda.
51. člen
Evidenca o kršitvah davčnih predpisov vsebuje:
– podatke o ugotovljenih kršitvah davčnih predpisov;
– podatke o ukrepih zoper davčne kršitelje, kot so izrečene mandatne kazni, podani predlogi sodniku za prekrške in podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje za kršitve, za katere davčni organ ni pristojen;
– podatke o kaznovanju davčnih kršiteljev, kadar o kaznovanju ne odloča davčni organ in je podan predlog za kaznovanje oziroma je odstopil podatke drugim državnim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje.
52. člen
Za postopke zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v davčnih evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja davčni postopek drugače določeno.
Način ravnanja z zaupnimi podatki, vsebovanimi v davčnih evidencah ter način in čas varovanja teh podatkov predpiše minister, pristojen za finance.
53. člen
Podatki, vsebovani v evidencah iz 48. člena tega zakona, se hranijo deset let, po preteku te dobe se arhivirajo.
Dostop do arhiviranih podatkov je dopusten le na podlagi pisne odločitve direktorja davčne uprave.
7. POSEBNE DOLOČBE
54. člen
Pooblaščeni uradni osebi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec) v davčnem organu sta inšpektor in izterjevalec.
55. člen
Pooblaščeni delavec se izkaže s službeno izkaznico.
Službeno izkaznico izda direktor davčne uprave.
Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za finance.
56. člen
Delavec davčne uprave ne sme biti član uprave ali nadzornega sveta gospodarskih družb in ne sme opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z opravljanjem davčne službe.
57. člen
Inšpektor ne sme opravljati inšpekcijskega pregleda pri osebi:
– ki je z inšpektorjem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski pa do četrtega kolena, če je z njim v zakonu ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala, – kjer je inšpektor skrbnik, oskrbovanec, posvojenec ali posvojitelj lastnika, poslovodnega organa ali članov organov upravljanja pravne osebe,
– kjer je inšpektor delničar ali družbenik.
58. člen
Delavec davčne uprave ne sme uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene.
Delavec davčne uprave ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršnekoli premoženjske ali druge koristi za sebe ali drugo osebo.
Dolžnost varovanja davčne, poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčnem organu.
59. člen
Kršitev določb 56., 57. in 58. člena tega zakona se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in ugotavlja odškodninska odgovornost delavca.
60. člen
Delavcem davčne uprave pripada dodatek za ovrednotenje posebne odgovornosti ter zaradi omejitev, ki izhajajo iz dela.
Višino dodatka določi Vlada Republike Slovenije.
8. KAZENSKE DOLOČBE
61. člen
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška posameznik, če:
1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu prijave za vpis v davčni register (33. člen, prvi in drugi odstavek 34. člena);
2. pri prijavi za vpis v davčni register ne predloži predpisanih podatkov (43. člen);
3. ne obvesti pristojnega davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register v roku, določenem s tem zakonom (44. člen).
62. člen
Samostojni podjetnik posameznik in druga oseba, ki opravlja dejavnost, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev, če:
1. inšpektorju ne dovoli vstopa v poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, pregleda naprav, blaga, strojev, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, ki omogočajo vpogled v poslovanje davčnega zavezanca, drugih listin, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter drugih listin in dokumentov, s katerimi se ugotavlja istovetnost oseb pri inšpekcijskem pregledu (prvi in drugi odstavek 19. člena);
2. inšpektorju ne zagotovi pogojev za nemoteno opravljanje pregleda (četrti odstavek 19. člena);
3. ne uporablja naprav in tehnologije, ki jo predpiše minister, pristojen za finance (23. člen);
4. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom davčnemu organu prijave za vpis v davčni register (35., 36. in 37. člen);
5. pri prijavi za vpis v davčni register ne predloži predpisanih podatkov (39., 40. in 42. člen);
6. ne obvesti pristojnega davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register v roku, določenem s tem zakonom (44. člen).
Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Akt o notranji organizaciji Glavnega urada, davčnih uradov in Posebnega davčnega urada ter sistemizacija morata biti sprejeta v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
64. člen
Do uvedbe davčne številke se kot davčna številka za pravne osebe uporablja matična številka, za fizične osebe pa enotna matična številka občana oziroma enotna matična številka tujca.
Po 1. januarju 1999 se enotna matična številka občana oziroma enotna matična številka tujca črtata iz davčnega registra.
Davčna številka se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, prične uporabljati 1. januarja 1997.
65. člen
Davčni zavezanci, ki so vključeni v davčnih evidencah Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: Republiška uprava), se skladno s 30. členom tega zakona vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.
Davčni zavezanci, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v register imetnikov računov pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljnjem besedilu: agencija), se vpišejo v davčni register na podlagi podatkov iz registra imetnikov računov.
Agencija je dolžna posredovati podatke iz svojega registra v 90 dneh po pričetku dela davčne uprave.
Davčnim zavezancem iz prvega odstavka tega člena pošlje davčni organ obvestilo iz drugega odstavka 30. člena tega zakona najkasneje do 31. decembra 1996.
66. člen
Davčna uprava prične z delom 1. julija 1996.
67. člen
Delavci Republiške uprave ter delavci agencije, ki opravljajo naloge davčnega nadzora, postanejo 1. julija 1996 delavci davčne uprave.
Notranja razmerja med plačami ostanejo do sprejema sistemizacije delovnih mest in nomenklature nazivov nespremenjena.
Višino dodatka iz 60. člena tega zakona določi Vlada Republike Slovenije ob sprejetju sistemizacije v davčni upravi, in sicer tako, da se upošteva raven plač in dodatkov delavcev agencije, ki s 1. julijem 1996 postanejo delavci davčne uprave.
Plače delavcev davčne uprave in dodatek iz 60. člena tega zakona se delavcem davčne uprave izplačujejo od dneva pričetka dela davčne uprave.
68. člen
Delavci agencije in delavci Republiške uprave, ki opravljajo naloge inšpekcijskih pregledov v davčni upravi, morajo opraviti strokovni izpit iz 24. člena tega zakona v dveh letih od pričetka dela davčne uprave.
69. člen
Davčna uprava opravlja naloge davčnega kontroliranja po 41. do 44. členu zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 – odločba US in 58/95) do roka, ki je določen z zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96).
70. člen
Delavci, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo zahtevane strokovne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo, lahko še naprej opravljajo to delo, če jim do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine manjka največ pet let delovne dobe.
71. člen
Davčna uprava nadaljuje z delom v prostorih agencije in Republiške uprave do sprejetja aktov iz 6. in 7. člena tega zakona.
72. člen
Do pričetka uporabe zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) opravljajo davčni uradi naloge davčne službe po veljavnih predpisih.
V 80. členu in prvem odstavku 84. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 – popravek, 12/93 – odločba US, 71/93 in 16/96) se beseda “uveljavitve” nadomesti z besedama “pričetka uporabe”.
73. člen
Z dnem, ko se prične uporabljati ta zakon, preneha veljati zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 14/92 in 17/92).
S 1. julijem 1996 prevzame davčna uprava vse naloge davčnega nadzora po zakonu o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 – odločba US in 58/95), ki jih je do tega datuma opravljala agencija.
74. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1996.
Št. 020-05/91-11/7
Ljubljana, dne 20. marca 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
