Na podlagi 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) in na podlagi drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Lovskogojitveni načrti območij (v nadaljnjem besedilu: lovskogojitveni načrti) se letno izdelujejo za posamezna lovskogojitvena območja in so obvezna strokovna podlaga za izdelavo letnih načrtov gospodarjenja z divjadjo v loviščih.

Lovskogojitveni načrti temeljijo na usmeritvah iz programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96) ter gozdnogospodarskih načrtov in vsebujejo:
– oceno stanja vegetacije in analizo posegov v življenjsko okolje divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– celovito analizo bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– analizo preteklega gospodarjenja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– cilje, usmeritve in ukrepe za ohranitev populacij ogroženih vrst divjadi;
– cilje, usmeritve in ukrepe za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem.

Ocena stanja vegetacije in analiza posegov v življenjsko okolje divjadi vsebuje:
– oceno škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah in domačih živalih;
– oceno stanja, ugotovljenega s popisi objedenosti gozdnega mladja oziroma poškodovanosti gozdnega drevja, ki jo je povzročila divjad;
– spremembe v življenjskem okolju divjadi, ki so nastale zaradi vplivov uporabnikov prostora.

Ocena stanja populacij divjadi, ki se ugotavlja s sistematičnimi opazovanji divjadi ter z analizo podatkov o uplenjeni in poginuli divjadi, vsebuje:
– trende številčnosti z oceno prostorske porazdelitve oziroma širjenja ali oženja posameznih populacij divjadi v prostoru;
– odnose med posameznimi vrstami divjadi;
– oceno spolne in starostne strukture divjadi;
– oceno zdravstvenega stanja divjadi;
– analizo telesnih tež in rogovja uplenjene divjadi.

S celovito analizo bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z njenim okoljem se ugotovijo:
– ogroženost posameznih vrst divjadi glede na spremembe v življenjskem okolju divjadi;
– ustreznost številčnosti in sestave populacij posameznih vrst divjadi glede na naravne danosti v okolju ter glede na škode, ki jih v njem povzroča;
– stopnja vplivanja sprememb v življenjskem okolju divjadi na prostorsko razporeditev populacij posameznih vrst divjadi, na njihove prehranske in bivalne razmere ter na odnose med posameznimi vrstami divjadi.

Z analizo preteklega gospodarjenja z divjadjo se za obdobje preteklih petih let s poudarkom na zadnjem letu:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanega odstrela posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;
– ugotovi izgube divjadi glede na vzroke;
– oceni primernost načrtovanega odstrela v preteklem obdobju in pojasni vzroke za morebitna odstopanja;
– ugotovi uspešnost ukrepov varstva in gojitve divjadi.

Z analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi se za preteklo leto:
– ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanih ukrepov pri negi habitatov divjadi, ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in ukrepov za preprečevanje škod od divjadi;
– pojasni vzroke za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov.

Cilji, usmeritve in ukrepi za ohranitev populacij ogroženih vrst divjadi vsebujejo:
– določitev trendov številčnosti v določenih predelih območja;
– določitev ciljnega stanja v življenjskem okolju;
– usmeritve in ukrepe za obvarovanje in nego habitatov, ki se količinsko in prostorsko opredelijo.

Cilji, usmeritve in ukrepi za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem vsebujejo:
– določitev trendov številčnosti posameznih vrst divjadi v določenih predelih območja;
– določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi;
– določitev želenega zdravstvenega stanja posameznih vrst divjadi;
– določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;
– ciljno stanje v življenjskem okolju divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer;
– usmeritve in ukrepe za obvarovanje in nego habitatov divjadi v gozdnem in negozdnem prostoru;
– usmeritve in ukrepe za izboljšanje prehranskih razmer divjadi (biomeliorativni in biotehniški ukrepi);
– usmeritve in ukrepe za preprečevanje škod;
– usmeritve za opazovanje in spremljanje številčnosti, strukture in zdravstvenega stanja populacij posameznih vrst divjadi;
– ukrepe v populacijah posameznih vrst divjadi.

Z ukrepi v populacijah posameznih vrst divjadi se določijo odstrel divjadi ter morebitno naseljevanje ali dodajanje divjadi.
Odstrel divjadi se ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst divjadi določi za celotno območje in po posameznih ožjih ekoloških enotah oziroma skupinah lovišč znotraj območja. Določitev odstrela vsebuje:
– število in strukturo za odstrel predvidenih osebkov z dopustnimi odstopanji;
– časovno dinamiko za posamezne vrste oziroma kategorije divjadi;
– usmeritve in kriterije za prostorsko porazdelitev odstrela po posameznih loviščih, ki temeljijo zlasti na:
– opravljenem odstrelu in ugotovljenih izgubah divjadi v preteklih letih;
– zdravstvenem stanju divjadi;
– škodah po divjadi na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih;
– upoštevanju naravnih in drugih razmer.
Usmeritve in ukrepi za naseljevanje divjadi morajo temeljiti na ugotovitvah posebne študije, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.
Usmeritve in ukrepi za dodajanje divjadi morajo upoštevati primernost okolja, v katerega se ta divjad izpušča.

Lovske organizacije morajo za vse vrste divjadi voditi evidenco o uplenjeni ali najdeni poginuli divjadi in ukrepih v njihovem življenjskem okolju na obrazcih, ki jih v skladu s tem pravilnikom in predpisi o statističnih raziskovanjih pripravi Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Kategorizacijo uplenjene in poginule divjadi opravi območna lovska organizacija.
Pri parkljasti divjadi se ugotavlja neto teža divjadi s tehtanjem divjadi brez vseh notranjih organov z glavo, nogami in rogovjem na pol kilograma natančno. Pri jelenjadi in srnjadi se vodi tudi evidenca tež svežega rogovja od dopolnjenega drugega leta starosti živali naprej.
Pri zvereh in vseh drugih vrstah divjadi se s tehtanjem ugotavlja celotna teža živali. Pri pernati divjadi se ugotavljata samo njihovo število in spol.
Pri vseh vrstah divjadi se evidentirata tudi čas in kraj uplenitve oziroma najdbe.

Podatke iz evidence o uplenjeni ali najdeni poginuli divjadi in ukrepih v njihovem življenjskem okolju ter podatke o stanju populacij divjadi, o posameznih bioloških kazalnikih in o ukrepih v življenjskem okolju divjadi posredujejo lovske organizacije zavodu do roka, ki ga le-ta določi, najpozneje pa do 15. marca tekočega leta.

Lovskogojitvene načrte izdeluje zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami. Osnutek in predlog lovskogojitvenega načrta določi svet zavoda. K osnutku dajo mnenje strokovne organizacije s področja kmetijstva in varstva narave. Zavod pošlje usklajeni osnutek območni lovski organizaciji, ki mora v 15 dneh na podlagi osnutka lovskogojitvenega načrta zagotoviti razdelitev odstrela ter izdelavo letnih načrtov gospodarjenja z divjadjo v loviščih in jih predložiti zavodu. Ko zavod ugotovi, da so ti načrti skladni z usmeritvami osnutka, izdela na njegovi podlagi predlog lovskogojitvenega načrta in ga posreduje v potrditev ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo. Potrjeni lovskogojitveni načrti so pogoj za opravljanje lova.
Mnenje iz prejšnjega odstavka se mora izdati v 14 dneh po predložitvi osnutka lovskogojitvenega načrta. Če mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.
Osnutek lovskogojitvenih načrtov mora zavod izdelati do 31. marca, predlog pa do 15. maja tekočega leta.

Letni načrti gospodarjenja z divjadjo v loviščih se izdelujejo na podlagi obrazcev, ki jih pripravi Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z zavodom.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.