Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) na seji dne 8. 3. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja Špitalič (v nadaljevanju besedila: PUP), ki jih je izdelal Profil d.o.o Velenje pod št. proj. 107/95 v marcu 1995.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– splošna merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za komunalno urejanje zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja.

Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 30/86), za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanistične odločbe.

Za posamičen poseg ali več posegov se lahko zahteva pred izdelavo lokacijske dokumentacije podrobna analiza prostorskih pogojev, v kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

Ureditveno območje naselja Špitalič predstavljajo 4 zaključena območja:
zap. št. 1: Območje ob kmetiji Šmuc, severozahodno ob avtocesti Hoče - Arja vas,
zap. št. 2: Območje zaselka Škedenj ob regionalni cesti R 345 Tepanje - Dole,
zap. št. 3: Območje pred zaselkom Špitalič,
zap. št. 4: Območje zaselka Špitalič.

Meje posameznih ureditvenih območij iz 5. člena tega odloka so razvidne na graf. prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka, kjer so vrisane do parcelne meje natančno.
Posamezna ureditvena območja zajemajo naslednje parcele v katastrskih Občinah Tolsti vrh in Slemene:
Območje 1:
k.o. Tolsti vrh:
stavbišča: *106
parcele št.: 6 del, 8/2del, 9/2del, 29/5, 30/1, 31, 40, 42, 43/2,47/1, 48/1, 48/3, 49/1del, 49/2, 49/3, 49/4, 50/1, 50/3, 50/4 in 50/5.
Območje 2:
k.o. Tolsti vrh:
stavbišča: *1, *2/1, *2/2, *2/3, *3/2, *4, *5, *7, *8, *111, *112
parcele št.: 58/4, 59, 62/1, 62/2, 63, 65, 66, 698/1, 699/1, 699/2, 699/3, 700, 737del, 739/2, 744/1del, 744/2, 753/3del, 754 in 791del.
Območje 3:
k.o. Tolsti vrh:
stavbišča: *36/1, *36/2, *37/1, *37/3, *118
parcele št.: 513/6, 513/7, 514/1, 514/2, 514/3, 514/4, 515, 516/1, 516/2, 516/3, 517, 520/3, 524/2, 524/3, 526, 527/1, 527/2, 528/1 in 528/2.
k.o. Slemene:
stavbišča: *139, *164
parcele št.: 213/2, 214/2, 214/5 in 1087/6.
Območje 4:
k.o. Slemene:
stavbišča: *28/1, *28/2, *28/3, *29/1, *29/2, *29/3
parcele št.: 198, 202/2, 202/3, 202/4, 202/5, 202/7, 202/10, 202/11, 203, 204, 205, 206/1, 206/2, 206/3, 208/1, 208/3 in 1087/3del.

Vsa 4 ureditvena območja naselja Špitalič, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, so členjena v več območij urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja:
1. Območja, kjer je možna gradnja stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic (za nemotilne dejavnosti) v smislu usmerjene gradnje (na osnovi skupinske lokacije)
2. Območja, kjer je možna gradnja objektov kot zapolnitev
3. Območja, kjer je možna gradnja zidanic in gostinsko - turističnih objektov (s stanovanjskim delom)
4. Območja, kjer ni dovoljena gradnja (varovanja prostora: prehod v odprt/kmetijski prostor, veduta na zaselek)
5. Območja, kjer so možni posegi v prostor po predhodni geomehanski presoji
6. Območja, kjer so možni posegi v prostor le na osnovi predhodnega soglasja in s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Za določanje vrst posegov v prostor ureditvenega območja naselja Špitalič veljajo naslednje načelne opredelitve:
– dovoljena je gradnja objektov lokalnega značaja (objekti centralnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti, objekti za nemotilne obrtne dejavnosti, cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Špitalič, ki so skladni z opredelitvami iz planskih aktov Občine Slovenske Konjice, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in v kolikor s PUP ni drugače določeno;
– dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Znotraj posemeznih ureditvenih območij, ki so opredeljena v 5. in 7. členu tega odloka, so dovoljeni še naslednji posegi:
1.0. Območja, kjer je možna gradnja stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic (za nemotilne dejavnosti)
v smislu usmerjene gradnje (na osnovi skupinske lokacije):
1.1. Območje Šmuc 1 - jugozahod (1)
1.2. Območje Škedenj 1 - zahod (2)
2.0. Območja, kjer je možna gradnja objektov kot zapolnitev:
2.1. Območje Lepak (1)
2.2. Območje Škedenj 2 - sredina (2)
2.3. Območje Škedenj 3 - jug (2)
2.4. Območje Macuh - vzhod (3)
3.0. Območja, kjer je možna gradnja zidanic in gostinsko - turističnih objektov (s stanovanjskim delom):
3.0. Območje Macuh - osrednji del (3)
4.0. Območja, kjer ni dovoljena gradnja (varovanja prostora: varovalni pasovi, prehod v odprt/kmetijski prostor, veduta na zaselek):
4.1. Varovalni pas AC v širini 100m (1)
4.2. Območje Šmuc 2 - prehod v odprt prostor (1)
4.3. Območje Škedenj 4 - vzhod (2)
4.4. Območje Škedenj 5 - potok Žičnica (2)
4.5. Območje vhodni del - Špitalič (3)
5.0. Območja, kjer je možna gradnja po predhodni geomehanski presoji:
5.1. Območje Šmuc 3 - sever (1)
5.2. Območje Škedenj 6 - sever (2)
5.3. Območje Škedenj 7 - zahod (2)
6.0. Območja, kjer so možni posegi v prostor le na osnovi predhodnega soglasja in s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine:
6.0. Zaselek Špitalič (4)

Sprememba namembnosti objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin morajo biti v skladu z namembnostmi, kot so opredeljene v 9. členu tega odloka.
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost.

Za določanje velikosti parcel veljajo naslednja določila:
– za stanovanjske objekte naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju;
– velikost parcel znotraj območij urejanja 1.0., 2.0. in 3.0. iz 9. člena tega odloka, ki so namenjena stanovanjski gradnji, ne sme presegati 800–1000 m2.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
a) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5m; z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo je lahko ta širina tudi manjša, vendar ne manj kot 1m.
V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele.
b) Za kmečka gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
c) Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.

Novi objekti in prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji.
Odmiki novih objektov in prizidanih delov objektov od parcelne meje morajo biti najmanj 4m, odmiki od sosednjih objektov pa morajo biti najmanj 8m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov.
Objekti, ki se gradijo kot zapolnitev, smejo biti od sosednjih objektov odmaknjeni največ 14m.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od vodotoka Žičnice in drugih vodotokov morajo biti najmanj 5m oziroma v skladu s pogoji skrbnika vodotoka.

Novogradnje, nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, v kolikor so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje, kot so opredeljeni s tem odlokom.
Namembnost novogradenje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene lokacije predpisuje ta odlok. Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici.
Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije v kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo, so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje.

Pogoji za oblikovanje novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so naslednji:
a) Stanovanjski objekti:
– Tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1 : 1,2 do 1 : 1,5), daljša stranica objekta je praviloma vzporedna s plastnicami.
– Višinski gabarit: klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 40–45°. Kritina naj bo praviloma opečna. V posameznih območjih urejanja je naklon strešin in kritino prilagajati sosednjim objektom.
b) Pomožni objekti:
– Dovoljena je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča osnovnega objekta. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov.
– Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna velikost naj ne presega dimenzij 2m × 3m. Gabarit objekta ne sme presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z naklonom strešin 40–45° (in opečno kritino. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij.
– Prostostoječe cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
c) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
– Objekti so praviloma enoetažni z možnostjo izkoriščenega podtrešja in podolgovatega tlorisa. Streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter z naklonom 40–45°. Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki so po obliki in izvedbi enaki obstoječim streham.
– Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
č) Ostali objekti (objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti, obrtni objekti):
– Pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije.

Za oblikovanje objektov, ki se prizidajo, adaptirajo ali rekonstruirajo, ter za vzdrževalna dela na objektih veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.

Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih materialih.
Ograje so dovoljene, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželjenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1,0 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi predpisi.
Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

Načrtovanje in urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo z soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Pri graditvi ali rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, vkolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje. Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena, se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, itd.).

Pri oskrbi z vodo je potrebno upoštevati sledeče pogoje:
– Vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
– Za lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je potrebno predhodno preučiti možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode.
– V predelih ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
– Kolikor se oceni, da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne zbiralnike vode po pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba.
– Ni dovoljeno zasipavanje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak ustrezno vzdrževati.

Za odvajanje odpadnih vod veljajo naslednji pogoji:
– V delih ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, je odvod odpadnih vod potrebno reševati z individualnimi ali skupinskimi greznicami. Vrsto greznice in način praznjenja se določi za vsak objekt posebej na osnovi geoloških pogojev ter ob upoštevanju določil iz Navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno s pogoji pristojnih soglasjedajalcev.
– Pri objektih za kmetijsko dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili Navodila o urejenju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno s pogoji pristojnih soglasjedajalcev.

Za odstranjevanje komunalnim odpadkov veljajo naslednji pogoji:
– Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v Občine Slovenske Konjice je določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom ravnanju z odpadki.
– Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi prvotno stanje in namembnost.
– Posebne odpadke (odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.

Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje ter planirano zasnovo elektroomrežja.
– Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za gradnjo.
– Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na elektroenergatsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca.
– Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše ustrezna strokovna služba.

Cestam so določeni varovalni pasovi:
– 100m za avtocesto Hoče - Arja vas
– 20m za regionalno cesto R-345 Tepanje - Dole
– 4m za lokalne dostope.
Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov, postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca cest.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat, kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja.

Za vse posege, ki bi segli v varovalni pas VN 20 kV elektro daljnovoda je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.

Pri poseganju v prostor ureditvenega območja naselja Špitalič (kmetijska dejavnost, prenova, novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih razmerij,
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije, ipd.). Vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi.
Okolica objektov se lahko zasadi le z avtohtonimi - domačimi vrstami rastlinja. Vnašanje drugih vrst ter eksotičnega drevja ni dovoljeno.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri posegih v prostor, je potrebno deponirati in jo uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin.
Da se ohranja naravno ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in pristojnega veterinarskega inšpektorja.

Potok Žičnica in potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka vsaj 5m. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti ali zasajeno rastlinje tako, da bi bil oviran prehod ob vodotoku.

Za zagotovitev varstva pred požari je potrebno pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije.

Vsi viri vseh vrst onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja.
Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.

Poseljena območja ob cesti R-345 Tepanje-Dole je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, 15/76) ter Uredbo o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za zahtevnejše posege v prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
V območjih, kjer prevladuje stanovanjska funkcija so dopustne le take dodatne dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.

Območje urejanja 6.0. (naselje Špitalič) iz 9. člena tega odloka je opredeljeno kot kulturni spomenik in sicer je uvrščeno med urbanistične spomenike - ruralna naselja. Za območje 6.0. velja varstveni režim, zato so posegi v ta prostor dovoljeni le po predhodnem soglasju in pod pogoji in nadzorom pristojne spomeniškovarstvene službe.
Prav tako velja režim zaščite za župno cerkev Marijinega obiskovanja v Špitaliču, ki je opredeljena med kulturne, umetnostne, sakralne spomenike.

Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz veljavnih zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred požari.
Interese in potrebe glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati:
1. Odlok o urbanističnem redu Občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/84) za parcele v območjih 3 in 4, kot so navedene 6. členu tega odloka.
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 1. območja kmetijskih zemljišč in gozdove (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 82/94) ter odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/8) za parcele v območjih 1 in 2, kot so navedene v 6. členu tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri pristojnih organih Občine Slovenske Konjice.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.