Na podlagi 20. in 31. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 7. marca 1996 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja način dela, postopek odločanja Občinskega sveta občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) razmerja do drugih občinskih organov in uprave.
2. člen
Vprašanja načina dela občinskega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo s sklepi ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela odborov in drugih delovnih teles občinskega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Delo občinskega sveta je javno. Javnost se lahko izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet z večino vseh članov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo sveta, ki so zaupne narave.
5. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
6. člen
Občinski svet predstavlja predsednik občinskega sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
8. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
9. člen
Občinski svet izvoli na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja.
10. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
11. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatov, vloženi pri občinskem svetu oziroma občinski volilni komisiji.
12. člen
Po potrditvi mandatov občinski svet izvoli komisijo za statut občine in poslovnik občinskega sveta ter izvoli predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
13. člen
Občinski svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju ustanovi odbore in druga delovna telesa občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
14. člen
Član občinskega sveta ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej občinskega sveta ter sej delovnih teles, katerih je član, lahko pa se udeležuje tudi drugih sej delovnih teles.
15. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana oziroma občinske uprave in organov občinskega sveta obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu, odborih in delovnih telesih občinskega sveta.
16. člen
Člani občinskega sveta, člani delovnih teles občinskega sveta ter člani upravnih in nadzornih odborov, katerih večinski lastnik je občina, imajo pravico do nadomestila za opravljanje funkcije (sejnine) v skladu z zakonom. Pravico do nadomestila določi občinski svet oziroma komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja.
Sejnina članov upravnih in nadzornih odborov skladov ne sme presegati sejnine članov občinskega sveta.
17. člen
Na redni seji občinskega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta.
Vprašanja ali pobude se predložijo pisno, izjemoma pa tudi ustno.
O danih pobudah in vprašanjih ter o danih odgovorih na vprašanja članov občinskega sveta se vodi evidenca, ki jo vodi strokovna služba občinskega sveta in o tem poroča občinskemu svetu.
18. člen
Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna ter s konkretnim predlogom sklepa. V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
19. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta morajo biti na seji občinskega sveta navzoči župan ali tajnik občinske uprave. Če je župan opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča podžupan ali tajnik občinske uprave.
20. člen
Na vprašanja članov občinskega sveta mora župan ali občinska uprava odgovoriti na prvi naslednji seji. Član občinskega sveta lahko zahteva dopolnitev odgovora.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
21. člen
Seje občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta mora sklicati sejo na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov in na obrazloženo zahtevo župana.
22. člen
Redne seje občinskega sveta so praviloma vsak zadnji teden v mesecu.
Po sklepu občinskega sveta se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
Predsednik občinskega sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
23. člen
Izredna seja se skliče, kadar ni pogojev za redno sejo.
Izredno sejo skliče predsednik občinskega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj tretjine članov občinskega sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
24. člen
Sklic seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Predloge odlokov (prva in druga obravnava) je potrebno članom občinskega sveta posredovati 15 dni pred predvideno obravnavo na seji občinskega sveta s predlogom predsednika občinskega sveta, da bo odlok obravnavan na seji občinskega sveta.
V nujnih primerih se gradivo za sejo občinskega sveta vroči članom občinskega sveta najkasneje pred sejo sveta.
Gradivo za sejo mora biti podpisano s strani odgovornih oseb: župana, tajnika občinske uprave in vodje oddelka.
Sklic seje in gradivo se pošlje tudi strankam, zastopanim v občinskem svetu, krajevnim skupnostim, županu, podžupanu, tajniku občinske uprave, vodjem notranjih organizacijskih enot, upravni enoti in sredstvom javnega obveščanja.
25. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta določi predsednik občinskega sveta po posvetovanju z županom.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
26. člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik občinskega sveta tudi v krajšem roku.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži tudi na sami seji.
27. člen
Občinski svet ne more odločati o zadevah, glede katerih ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
28. člen
Seji občinskega sveta predseduje predsednik občinskega sveta ali po pooblastilu predsednika podpredsednik občinskega sveta.
29. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
30. člen
O udeležbi svetnikov na seji občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
31. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik občinskega sveta ali župan. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
3. Potek seje
32. člen
Predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet kdo izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
33. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
Zadeve, za katere župan ali odbor občinskega sveta oziroma delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena odloča občinski svet brez razprave.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje, in če je bilo članom občinskega sveta poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve. Občinski svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje odbor oziroma delovno telo občinskega sveta.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
34. člen
Občinski svet na vsaki seji odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
35. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci odborov in delovnih teles, župan; če občinska uprava ni predlagatelj.
Zatem dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
36. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede član občinskega sveta lahko ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
37. člen
Razprave članov občinskega sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo člana občinskega sveta določi, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne manj kot 5 minut.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
38. člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član občinskega sveta omejiti le na pojasnilo.
39. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
40. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja odborov ali delovnih teles oziroma občinske uprave, in v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
41. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprave oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
42. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
43. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: – opomin – odvzem besede – odstranitev s seje ali z dela seje.
44. člen
Opomin se lahko izreče, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
45. člen
Odvzem besede se lahko izreče, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
46. člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
47. člen
Član občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Član občinskega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
48. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
49. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
5. Odločanje
50. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v dvorani.
51. člen
Navzočnost svetnikov se ugotovi z dviganjem rok. O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
52. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
53. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem odloča, kadar je to določeno z zakonom in statutom.
Občinski svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi v drugih primerih.
54. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
O postopkovnih vprašanjih odloča občinski svet takoj brez razprave.
55. člen
Glasuje se z dviganjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu in kdo se je vzdržal.
Člani občinskega sveta se izjasnejo tako, da dvignejo roko.
56. člen
Če član občinskega sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog člana občinskega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
57. člen
Predsedujoči sveta po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina članov občinskega sveta.
58. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se natisne 36 glasovnic.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
59. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani. Glasuje se tako, da se obkroži beseda “za” ali “proti”.
60. člen
Tajno glasovanje izvede komisija, ki je sestavljena iz treh članov občinskega sveta, ki jih izvoli občinski svet na predlog predsednika sveta. Članom občinskega sveta se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsednika komisije in pove svoje ime in priimek. Član komisije, ki pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči članu občinskega sveta glasovnico in označi pri imenu in priimku v seznam, da mu je bila glasovnica vročena.
Član občinskega sveta nato odide v prostor, v katerem se glasuje.
Član občinskega sveta izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
61. člen
Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben ovoj, ki ga zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in “proti”, oziroma število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
6. Zapisnik seje
62. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadeveh.
Sprejeti zapisnik podpiše predsedujoči.
63. člen
Seje občinskega sveta se snemajo, magnetogramski zapisi so na voljo članom občinskega sveta, županu, tajniku občinske uprave, vodjem oddelkov in strokovnim delavcem, ki opravljajo dela za občinski svet.
Ostalim osebam so magnetogramski zapisi na voljo le s posebnim dovoljenjem predsednika občinskega sveta.
64. člen
Z akti in gradivom zaupne narave se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
65. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico vpogleda v spise in gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah občinskega sveta in njihovih odborih in delovnih telesih. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le članom občinskega sveta, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem predsednika občinskega sveta in člana občinskega sveta, na katerega se ti podatki nanašajo.
66. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu. Tam se hranijo tudi magnetogramski zapisi sej občinskega sveta ter drugo gradivo, za katero skrbi strokovni delavec, ki opravlja delo za občinski svet.
Gradivo iz prvega odstavka se hrani v skladu s predpisi, magnetografski zapisi najmanj do izteka mandata občinskega sveta.
V. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKEGA SVETA IN DELOVNIH TELES
67. člen
Občinski svet vsako leto na predlog predsednika občinskega sveta sprejme okvirni program dela za posamezno leto in terminski program.
68. člen
Okvirni program dela upošteva program občinske uprave za tekoče leto in druge predloge za razpravo ter odločanje v občinskem svetu in opredeljuje prednostne naloge. Pri tem zagotavlja smotrno povezavo posameznih obravnav pri postopku sprejemanja aktov.
69. člen
Na podlagi programa dela predsednik občinskega sveta po posvetu z županom uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej občinskega sveta.
70. člen
Odbori in delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela občinskega sveta.
VI. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
71. člen
Občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo mnenj o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj do posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta.
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom, ustanavlja občinski svet delovna telesa in določi njihovo sestavo in predeli njihovo delovno področje.
72. člen
Delovno telo ima predsednika, ki ga občinski svet izvoli izmed članov občinskega sveta oziroma ga voli delovno telo izmed članov delovnega telesa. Delovno telo ima lahko namestnika predsednika delovnega telesa.
Prvo konstitutivno sejo delovnega telesa skliče predsednik občinskega sveta.
Način dela delovnih teles se uredi s poslovniki posameznih delovnih teles. Določila poslovnikov delovnih teles ne smejo biti v nasprotju z zakonom, statutom in s tem poslovnikom.
V primeru, da delovno telo ne sprejme poslovnika za svoje delo, se primeroma uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta.
73. člen
Delovna telesa občinskega sveta so stalni odbori sveta, začasni odbori in komisije občinskega sveta.
2. Odbori občinskega sveta
74. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi stalne odbore za področja, ki jih določa statut občine. Za pripravo posameznih mnenj in za spremljanje izvajanja nalog in izvajanje zakonodaje na posameznih področjih lahko občinski svet ustanovi začasne odbore in komisije občinskega sveta.
Delo stalnega ali začasnega odbora usklajuje strokovni delavec občinske uprave, zadolžen za posamezno področje dela.
75. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za negospodarske dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo.
Pristojnosti odborov določa statut.
3. Komisije občinskega sveta
76. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupin vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
Občinski svet ima stalne komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja,
– komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– komisijo za pritožbe.
77. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja ima naslednje pristojnosti:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji, soglasji in razrešitvami,
– opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določi zakon, odlok ali drug akt občinskega sveta in v primerih, ko je občinski svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek,
– pripravlja predloge za izvolitev, imenovanje, soglasje ter razrešitev, kolikor za to ni pristojen župan in predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut občine, ta poslovnik in drugi akti občinskega sveta.
78. člen
Komisija za statut in poslovnik ima naslednje pristojnosti:
– spremlja uresničevanje poslovnika in statuta občinskega sveta,
– razlaga statut in poslovnik,
– obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika,
– na predlog občinskega sveta daje razlago določil statuta in poslovnika,
– obravnava statute pravnih oseb, h katerim daje soglasje občinski svet.
79. člen
Komisija za pritožbe obravnava pritožbe občanov, preverja njihovo utemeljenost, daje predloge za rešitev posameznih vprašanj ter predloge sklepov, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo nepravilnosti.
Komisija opravlja tudi delo v zvezi z reševanjem vlog, ki jih odstopi komisija za vloge in pritožbe Državnega zbora Republike Slovenije.
80. člen
Stalne komisije občinskega sveta imajo najmanj tri člane, ki jih občinski svet izvoli izmed članov občinskega sveta.
4. Naloge delovnih teles in način dela
81. člen
Delovno telo mora poročilo o posamezni zadevi, ki je na dnevnem redu seje občinskega sveta, poslati predsedniku občinskega sveta najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta.
Predsednik delovnega telesa poroča na seji občinskega sveta, navede razloge za sprejeta mnenja ter povzame glavne dileme iz razprave.
82. člen
Delovno telo lahko zahteva od občinske uprave, javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju mnenja delovnih teles. Delovno telo lahko predlaga, da strokovni delavci izvedejo raziskavo o posameznem strokovnem vprašanju, ki je predmet razprave.
83. člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju z delavci v občinski upravi oziroma strokovnimi delavci za posamezno področje v občinski upravi organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in izvaja sklepe delovnega telesa.
84. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni red in dan redne seje. Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti.
Gradivo za sejo se članom delovnih teles posreduje najmanj tri dni pred sejo. O seji delovnega telesa je potrebno obvestiti strokovno službo občinskega sveta.
85. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih glasov.
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik (sklepe seje).
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
5. Nadzorni odbor
86. člen
Stalno delovno telo občinskega sveta je tudi nadzorni odbor. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– in druge pristojnosti, določene z zakonom, statutom in drugimi akti.
VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
87. člen
Občinski svet sprejema statut, proračun, odloke, odredbe, pravilnike, poslovnike, navodila, sklepe in stališča in druge akte, določene z zakonom, s statutom in drugimi akti občinskega sveta.
88. člen
Občinski svet z mnenji in stališči opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje aktov občinskega sveta.
89. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje njegov predsednik.
Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo v okviru pooblastil pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki.
90. člen
Na izvirniku odlokov in drugih aktov občinskega sveta se da pečat, izvirniki odlokov in aktov se hranijo v skladu z določili tega poslovnika.
Odloki in drugi akti občinskega sveta se objavljajo v Uradnem listu RS.
2. Postopek za izdajo odloka
Splošne določbe
91. člen
Odlok se praviloma sprejema v dveh obravnavah, in sicer kot 1. obravnave predloga in 2. obravnava predloga.
92. člen
Predlog za izdajo odloka se vloži pri strokovnem delavcu, ki opravlja delo za občinski svet, ki ga posreduje predsedniku občinskega sveta in odboru, v katerega delovno področje spada. Če predloga za izdajo odloka ni vložil župan, se mu pošlje predlog, da poda k njemu svoje mnenje.
93. člen
Predlog za izdajo doloka mora vsebovati: zakonsko podlago za izdajo odloka; oceno stanja na področju, ki ga je z odlokom potrebno urediti; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali njihovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z ustreznimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za občane na podlagi predlaganih rešitev; materialne obveze, ki bodo nastale za občino, zavode in podjetja ter za občane; druge okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Predlogu za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
94. člen
Predlog za izdajo odloka obravnava pristojni odbor. Na sejo odbora se povabi predlagatelja in predstavnike občinske uprave, če le-ta ni predlagatelj. Predlagatelj na seji odbora lahko poda dopolnilno obrazložitev in ima pravico sodelovati pri razpravi.
95. člen
Po končani razpravi se odbor odloči o predlogu za izdajo odloka. Če predlog ni dovolj obrazložen, se predlagatelju določi rok za dopolnitev.
O sprejemu ali zavrnitvi predloga odloči odbor s sklepom. Sklep, s katerim se sprejme predlog za izdajo odloka, se pošlje predsedniku občinskega sveta in občinski upravi, ki pripravi prvo obravnavo predloga odloka. V sklepu se določijo stališča, mnenja in predlogi odbora, ki jih naj občinska uprava upošteva pri pripravi prve obravnave predloga.
Odbor s sklepom zavrne predlog za izdajo odloka, če:
– meni, da je predlog v nasprotju z veljavnimi občinskimi ali državnimi predpisi,
– meni, da je predlog v nasprotju z javnim interesom občine,
– če bi sprejem odloka pomenil preveliko finančno obremenitev za občino, njene zavode in podjetja ali občine.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo odloka ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti v roku 15 dni do sprejema sklepa o zavrnitvi. O ugovoru odloča občinski svet.
96. člen
Občani, javni zavodi, podjetja in društva lahko vložijo zahtevo za izdajo odloka v skladu s statutom.
Zahteva za izdajo odloka se obravnava po istem postopku, kot je določen za obravnavo predloga za izdajo odloka.
Če se ugotovi, da je zahteva za izdajo odloka utemeljena, se pošlje občinski upravi, da pripravi predlog za izdajo odloka.
3. Prva obravnava predloga odloka
97. člen
Prva obravnava predloga odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb. Prva obravnava odloka mora biti obrazložena. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za izdajo odloka.
Priložena morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi odbora, ki je obravnaval predlog in mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
98. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik prve obravnave predloga odloka. O tem odloči občinski svet s sklepom. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi.
99. člen
Občinski svet prvo obravnavo predloga odloka obravnava najprej načelno. Tako, da člani občinskega sveta izražajo svoja mnenja o tem, ali so načela, na katerih naj temelji odlok, v prvi obravnavi predloga pravilno in dosledno upoštevana.
100. člen
Če občinski svet načelno sprejme odlok, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi občinski svet s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k prvi obravnavi predloga odloka in ga pošlje v razpravo ali občinski upravi, da pripravi drugo obravnavo predloga odloka.
Če občinski svet prve obravnave predloga odloka načelno ne sprejme, ga vrne predlagatelju in občinski upravi in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno prvo obravnavo predloga spremeniti ali dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem je potrebno pripraviti spremenjeno oziroma dopolnjeno prvo obravnavo predloga odloka.
4. Druga obravnava predloga odloka
101. člen
Druga obravnava predloga odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo predpisi. Druga obravnava predloga odloka mora biti obrazložena. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k prvi obravnavi predloga odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagateljev ni sprejel in zakaj ne in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka; vire in načine zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Drugi obravnavi predloga odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
102. člen
Druga obravnava predloga odloka na seji občinskega sveta obsega načelno drugo obravnavo predloga odloka in obravnavo njegovega besedila.
Preden se preide na načelno drugo obravnavo odloka, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega odbora in predstavnik občinske uprave obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno drugo obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih druga obravnava predloga vsebuje. Med obravnavo besedila druge obravnave odloka po delih oziroma po poglavjih se razpravlja o drugi obravnavi predloga odloka, lahko pa tudi po členih, če občinski svet tako sklene.
103. člen
Po končani načelni obravnavi občinski svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih občinski svet odloča o drugi obravnavi predloga odloka v celoti.
104. člen
Občinski svet lahko med drugo obravnavo predloga odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi, da ni doseženo soglasje, oziroma, če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki so se ob razpravi pojavila, potrebno proučiti.
Če občinski svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
105. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik druge obravnave predloga odloka. O takšnem predlogu občinski svet razpravlja ter določi s sklepom.
5. Amandmaji
106. člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo druge obravnave predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti priložen v pisni obliki. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok (člani občinskega sveta, župan in drugi predlagatelji, ki jih določa statut).
107. člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost za zagotovitev sredstev. Svet lahko sklene, naj se pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in za zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
108. člen
Amandma k drugi obravnavi predloga odloka je potrebno poslati predsedniku občinskega sveta oziroma strokovnemu delavcu, ki opravlja delo za občinski svet najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet razpravljal o drugi obravnavi predloga odloka.
Amandma k drugi obravnavi predloga odloka predsednik občinskega sveta pošlje predlagatelju odloka, županu, pristojnim delovnim telesom občinskega sveta.
109. člen
Župan in pristojna delovna telesa predloženi amandma proučijo, do njega zavzamejo stališče in jih predložijo občinskemu svetu.
Na sejo delovnega telesa in na sejo občinskega sveta se povabi predstavnik predlagatelja amandmaja in župan.
110. člen
Amandma k drugi obravnavi predloga odloka se sme izjemoma vložiti tudi na seji občinskega sveta, vendar najkasneje do začetka obravnave amandmajev na seji in ga predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta. Tudi tak amandma mora biti vložen pisno, z obrazložitvijo posebej utemeljenih razlogov za tako predložitev amandmaja. Občinski svet najprej posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo predloženi amandma obravnaval.
111. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga odloka. Tudi župan občine lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja druge obravnave predloga odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka.
Predlagatelj odloka lahko med obravnavo svoj amandma pismeno spremeni, dopolni ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
112. člen
Predlagatelj odloka in župan občine lahko povesta svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
113. člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed članov občinskega sveta zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oziroma črtanje posameznih določb druge obravnave predloga odloka, se takoj po sprejetju tega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tako amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu druge obravnave predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju na drugo obravnavo predloga odloka.
6. Združitev faz v postopku za izdajo odloka
114. člen
Če ne gre za obsežne in zahtevne odloke, lahko na predlog predlagatelja in mnenja pristojnega odbora, občinski svet odloči, da se združita fazi prve obravnave predloga odloka in druge obravnave predloga odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena lahko občinski svet sprejme, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov,
– zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti javnih zavodov in podjetij ter občanov,
– spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločitev ustavnega sodišča Republike Slovenije.
7. Hitri postopek za izdajo odloka
115. člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v občinskih zavodih in podjetjih, kadar to zahtevajo interesi obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
116. člen
Predlog, da naj se odlok izda po hitrem postopku, obravnava občinski svet. Predlog mora biti posebej obrazložen, navedeni razlogi za izdajo obloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan.
117. člen
Če občinski svet sprejme predlog, naj bo izdan odlok po hitrem postopku, začne na seji ta predlog takoj obravnavati. Med obravnavo lahko zahteva od pristojnega odbora, naj poda svoje mnenje. Če predlagatelj ni župan, se zahteva njegovo mnenje, pred odločanjem o sprejemu odloka.
118. člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave predlagati amandmaje.
8. Ponovno odločanje o odloku
119. člen
Kadar občinski svet na zahtevo župana ponovno odloča o odloku, se le-to opravi na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Pred glasovanjem župan obrazloži zahtevo; k temu pa lahko dajo mnenje delovna telesa občinskega sveta.
120. člen
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina članov občinskega sveta, ki jo določa zakon in statut.
9. Postopek za obvezno razlago odloka
121. člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajejo predlagatelji.
122. člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava občinski svet po postopku, ki je v tem poslovniku določen za drugo obravnavo predloga odloka.
10. Sprejem drugih aktov
123. člen
Drugi akti občinskega sveta, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka, tako da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek druge obravnave predloga odloka.
124. člen
Odlok o proračunu sprejema občinski svet v skladu s statutom.
VIII. REFERENDUM
125. člen
Občinski svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali statutom občine, razpiše referendum.
126. člen
Občinski svet lahko na svojo pobudo razpiše referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za Občino Žalec (posvetovalni referendum).
127. člen
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Občinski svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
128. člen
Občinski svet razpiše referendum z odlokom ali sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se lahko objavi tudi v javnih občilih.
129. člen
Izid referenduma se objavi na enak način kakor razpis referenduma.
IX. VOLITVE IN IMENOVANJE
1. Splošne določbe
130. člen
O izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah se glasuje javno, tako kot določa zakon in statut občine.
131. člen
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut ali ko občinski svet z večino glasov določi, da se glasuje tajno.
Odločitev se sprejme z večino, ki jo določa zakon in statut občine.
Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
132. člen
V primerih tajnega glasovanja o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda “proti” pa na levi strani.
133. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta, ki so oddali veljavne glasovnice, če zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne določata drugače.
134. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
135. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
X. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
136. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
137. člen
Svet obvešča župana z zapisnikom in gradivom o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve. Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
138. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov in jih je dolžan objaviti oziroma poslati v objavo najkasneje v roku 8 dni po njihovem sprejetju na občinskem svetu.
139. člen
Župan skrbi za zakonitost, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo.
XI. JAVNOST DELA
140. člen
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
141. člen
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava občinski svet, se po sklepu sveta lahko objavijo tudi v javnih občilih.
142. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Član občinskega sveta javnosti ne sme sporočati podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
143. člen
Občinski svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje občinskega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
144. člen
Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega sveta, glasila in druge publikacije.
145. člen
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Občinski svet lahko sklene, da se izda uradno obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi predsednik občinskega sveta.
XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
146. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika.
147. člen
V vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede roka za obravnavanje aktov,
– glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
148. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik občinskega sveta ugotavlja in obvešča župana:
– da se občinski svet ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se občinski svet ni mogel sestati.
149. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali preko pristojnih državnih organov nemudoma obveščati predsednika občinskega sveta o naslovu in telefonu, na katerega so dosegljivi.
XIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
150. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik predsednik komisije za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči občinski svet.
XIV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
151. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta z dne 23. 12. 1994.
152. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 02100/003/95
Žalec, dne 7. marca 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.
