Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 25. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet občine Tržič na 12. seji dne 7. 3. 1996 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1.l) Občinski svet občine Tržič (v nadaljevanju: svet) s tem poslovnikom določa konstituiranje sveta, organizacijo splošnih aktov in način njihovega sprejemanja ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
2. člen
(2.1) Svet ima svoj žig okrogle oblike s premerom 33 mm. Žig ima v sredini grb Občine Tržič, ob krožnici zgoraj napis: OBČINA TRŽIČ, ter ob krožnici spodaj napis: OBČINSKI SVET.
(2.2) Pod napisom v spodnjem polkrogu je zaporedna številka žiga.
3. člen
(3.1) Svet in njegova telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
1. Sklic in potek prve seje sveta
4. člen
(4.1) Najkasneje v tridesetih dneh, potem ko občinska volilna komisija ugotovi izid volitev, skliče prvo sejo sveta dotedanji predsednik sveta.
(4.2) Če dotedanji predsednik sveta ne skliče prve seje v tem roku, je to dolžan storiti predsednik občinske volilne komisije.
5. člen
(5.1) Do izvolitve predsednika sveta vodi seje sveta najstarejši član sveta.
6. člen
(6.1) Pred sprejemom dnevnega reda predsedujoči predlaga izvolitev stalne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
7. člen
(7.1) Kandidate za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga najmanj pet članov sveta.
(7.2) Posamezen svetnik lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in podpredsednika sveta.
(7.3) Soglasje predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.
8. člen
(8.1) Volitve predsednika in podpredsednika sveta so praviloma javne.
(8.2) Za predsednika oziroma podpredsednika sveta je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
(8.3) Če dva kandidata ali več dobita enako število glasov, se glasovanje o tem, kateri kandidat gre v drugi krog, ponovi.
Če tudi po tem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, o kandidatu za drugi krog glasovanja, odloči žreb.
(8.4) Če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
9. člen
(9.1) V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
10. člen
(10.1) Če nihče izmed predlaganih kandidatov tudi po drugem krogu glasovanja ne dobi zadostnega števila glasov, se postopek predlaganja kandidatov ponovi na naslednji seji sveta, ki mora biti sklicana najkasneje v osmih dneh.
(10.2) V takšnem primeru skliče naslednjo sejo predsedujoči na prvi seji.
11. člen
(11.1) Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika in podpredsednika sveta.
3. Imenovanje tajnika
12. člen
(12.1) Občinski svet na svoji prvi seji lahko imenuje tajnika sveta.
(12.2) Tajnik sveta vodi tajništvo sveta.
(12.3) Administrativno-tehnična dela za tajništvo sveta opravlja občinska uprava.
4. Razrešitev predsednika, podpredsednika in tajnika sveta
13. člen
(13.1) Postopek razrešitve predsednika, podpredsednika in tajnika sveta je smiselno enak, kot pri izvolitvi, oziroma imenovanju.
(13.2) Predlog za razrešitev mora biti pisen z obrazložitvijo in predložen predsedniku sveta.
(13.3) Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
14. člen
(14.1) Predsednik, podpredsednik in tajnik sveta lahko odstopijo. Funkcija predsednika, podpredsednika in tajnika preneha z dnem, ko to na svoji seji ugotovi svet.
III. NAČIN DELA SVETA
1. Sklicevanje sej
15. člen
(15.1) Redne in izredne seje sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa jo skliče podpredsednik sveta.
(15.2) Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi na zahtevo najmanj petih članov sveta, župana ali na zahtevo nadzornega odbora, v roku enega meseca.
16. člen
(16.1) Gradivo za seje, s sklicem, se pošlje članom sveta najkasneje deset dni pred sejo.
(16.2) V krajšem roku kot je določen v prvem odstavku ali tudi na sami seji, se lahko predloži dodatno gradivo k že posredovanemu za posamezno točko dnevnega reda.
(16.3) Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo, oziroma glede katerih gradivo, po mnenju pristojnega delovnega telesa, še ni primerna podlaga za odločanje.
Svet tudi ne more odločati o zadevah glede katerih gradivo ni bilo predloženo pristojnemu delovnemu telesu, ki zato ni moglo oblikovati mnenja ali predloga svetu.
17. člen
(17.1) Gradivo s sklicem se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občinske uprave in vodjem občinskih uradov.
Predsednikom in članom odborov in komisij se istočasno posreduje tisto gradivo, ki se nanaša na dejavnost in pristojnost posameznega odbora ali komisije in vabilo za sklic seje odbora ali komisije.
Gradivo s sklicem se pošlje tudi predlagateljem gradiv in poročevalcem za posamezne točke dnevnega reda.
(17.2) Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
18. člen
(18.1) Izredna seja se skliče takrat kadar ni pogojev za sklic redne seje sveta.
(18.2) Izredno sejo skliče predsednik sveta na svojo pobudo ali na zahtevo župana, nadzornega odbora, delovnega telesa sveta in na zahtevo petih članov sveta.
(18.3) Če predsednik ne skliče izredne seje v petnajstih dneh v smislu zahteve drugega odstavka, jo lahko skliče predlagatelj.
2. Vodenje sej
19. člen
(19.1) Sejo sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti ali po dogovoru, podpredsednik sveta.
20. člen
(20.1) Pred obravnavo dnevnega reda predsedujoči ugotovi sklepčnost.
21. člen
(21.1) Pri pripravi predloga dnevnega reda se predsednik sveta praviloma posvetuje z županom, tajnikom občinske uprave in po potrebi s predsedniki odborov ter komisij.
(21.2) Svetniki obravnavajo dnevni red, ki jim je bil posredovan s sklicem. Vsak svetnik ali župan lahko predlaga, da se določeno vprašanje umakne z dnevnega reda.
(21.3) Svetniki najprej glasujejo o spremembi dnevnega reda. Nato obravnavajo dnevni red v celoti in glasujejo o njem.
22. člen
(22.1) Pri delu sveta lahko sodelujejo s pravico odločanja samo člani sveta.
(22.2) Med razpravo o kateremkoli vprašanju sme član sveta postaviti proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem poslovnikom.
Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov prisotnih članov sveta.
(22.3) Predsedujoči poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet brez razprave.
(22.4) Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči v naslednjem vrstnem redu:
– predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za prekinitev seje,
– predlog za preložitev seje.
3. Razprava
23. člen
(23.1) Predsedujoči najprej da besedo predlagateljem, če želijo podati uvodno obrazložitev.
(23.2) Predsedujoči lahko da besedo tudi ostalim navzočim, če je tako sklenil svet z večino glasov navzočih članov sveta.
24. člen
(24.1) Na začetku vsake točke dnevnega reda predsedujoči pozove svetnike, da se prijavijo k razpravi.
(24.2) Razpravljalec lahko razpravlja, ko mu predsedujoči da besedo.
(24.3) Predsedujoči daje razpravljalcem besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
25. člen
(25.1) Predsedujoči dodeli besedo ne glede na vrstni red svetniku, kadar želi podati repliko na predhodno razpravo.
(25.2) Če svetnik ali predlagatelj gradiva zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora govornik ali predlagatelj gradiva omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajati več kot tri minute.
26. člen
(26.1) Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu, če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, oziroma prekoračiti čas razprave, ga predsedujoči opomni.
(26.2) Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda oziroma prekorači čas razprave, ga predsedujoči opomni.
(26.3) Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda oziroma ne dokonča razprave, mu predsednik lahko vzame besedo.
(26.4) Odvzemu besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odločijo svetniki brez razprave.
27. člen
(27.1) Pri vsaki točki dnevnega reda lahko razpravljalci razpravljajo le enkrat.
(27.2) Razprava lahko traja največ pet minut, replika pa največ dve minuti.
(27.3) Predstavnik predlagatelja ima za uvodno obrazložitev na voljo največ deset minut, razen če so nastopile nove okoliščine. V tem primeru ima pravico predlagati, da bo uvodna obrazložitev trajala dlje, kar mora odobriti predsedujoči.
28. člen
(28.1) Ko je lista razpravljalcev izčrpana, ali če se nihče ne prijavi k besedi, predsedujoči zaključi razpravo.
4. Odločanje
29. člen
(29.1) Seja sveta je sklepčna, če je na njej prisotna večina članov sveta, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov sveta, če ni z zakonom ali statutom občine drugače določeno.
30. člen
(30.1) Pred glasovanjem o vsaki točki dnevnega reda se ugotovi prisotnost svetnikov.
(30.2) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da je prišlo do nesklepčnosti ter v drugih primerih, če to predlagajo svetniki.
31. člen
(31.1) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet.
32. člen
(32.1) Glasuje se tako, da predsedujoči pozove svetnike, da se z dvigom rok izjasnijo kdo je “ZA” in kdo je “PROTI”. Svetnik se lahko odloči le za eno izmed naštetih možnosti.
(32.2) Pred glasovanjem lahko svetnik obrazloži razloge za svoje glasovanje. Čas za obrazložitev glasu je omejen na največ dve minuti.
33. člen
(33.1) Svet lahko takoj po opravljenem glasovanju na predlog svetnika ali tajnika sveta ugotovi, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
34. člen
(34.1) Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na tej podlagi razglasi, ali je zadeva, o kateri se je glasovalo, sprejeta ali zavrnjena.
35. člen
(35.1) Vsak član sveta ima v sejni dvorani svoje stalno mesto, ki ga določi tajnik sveta na predlog predstavnikov strank, ki so zastopane v svetu.
5. Vzdrževanje reda na seji
36. člen
(36.1) Za red na seji skrbi predsedujoči.
(36.2) Predsedujoči sme zaradi kršitve reda na seji izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje.
37. člen
(37.1) Predsedujoči izreče opomin udeležencu seje, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, seganjem v besedo govorniku, ali s podobnim ravnanjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, krši red in določbe tega poslovnika.
38. člen
(38.1) Predsedujoči odvzame besedo udeležencu seje, kateremu je predhodno vsaj dvakrat izrekel opomin. Predsedujoči ima pravico, da v takšnem primeru razpravljalcu pri točki dnevnega reda, pri kateri je prišlo do kršitve, ne da več besede.
39. člen
(39.1) Predsedujoči izreče ukrep odstranitve s seje udeležencu seje, ki noče upoštevati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače ovira ali preprečuje delo na seji.
(39.2) O odstranitvi svetnika odloča svet brez razprave.
(39.3) Udeleženec seje, kateremu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
40. člen
(40.1) Če predsedujoči ne uspe z ukrepi iz prejšnjih členov ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
41. člen
(41.1) Predsedujoči lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane tudi za druge navzoče, ki motijo red.
6. Zapisnik
42. člen
(42.1) O delu na seji sveta se piše zapisnik.
(42.2) Potek seje se snema na magnetofonski trak, ki je pomoč pri sestavi zapisnika. Magnetofonski trakovi se hranijo štiri leta. Zapisniki pa se hranijo trajno.
(42.3) Udeleženci sej sveta iz 22. člena imajo pravico poslušati tonski zapis seje v uradnih prostorih sveta Občine Tržič.
43. člen
(43.1) Zapisnik obsega podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih svetnikov ter ostalih navzočih na seji, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, vprašanja in pobude svetnikov, kdo je podal uvodno obrazložitev, razpravljalce s kratkim povzetkom njihove razprave, izid glasovanja in sprejete sklepe.
(43.2) Za arhiv občinskega sveta je k zapisniku potrebno priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo obravnavano na seji.
44. člen
(44.1) Predsedujoči po obravnavi zapisnika ugotovi, ali je zapisnik sprejet.
(44.2) Sprejete pripombe na zapisnik so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu.
(44.3) Zapisnik seje sveta podpišeta predsedujoči in tajnik sveta. Predsednik sveta prejme Zapisnik v pregled in podpis v roku 14 delovnih dni.
45. člen
(45.1) Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet se hrani v arhivu občinske uprave.
(45.2) O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik občinske uprave, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in arhiviranje.
7. Izvrševanje sklepov
46. člen
(46.1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta župan pisno poroča, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
(46.2) V pisnem poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepov.
(46.3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti
IV. VRSTE AKTOV IN NAČIN NJIHOVEGA SPREJEMANJA
47. člen
(47.1) Svet sprejema statut, poslovnik, odloke, odredbe, pravilnike, navodila, stališča, odločbe, sklepe, informacije, poročila in obvezne razlage svojih predpisov.
48. člen
(48.1) Svet sprejema odloke v dveh fazah, in sicer na dveh obravnavah, izjemoma le po prvi obravnavi.
(48.2) Ostale splošne akte svet sprejema praviloma v eni fazi.
49. člen
(49.1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe splošnih aktov, lahko svet sprejme splošni akt po hitrem postopku.
(49.2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga splošnega akta na isti seji.
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok, če je potrebno posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi zaščite interesov občanov ali njihove varnosti.
(49.3) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
50. člen
(50.1) Splošni akti se morajo poslati v objavo v prvo naslednjo številko Uradnega lista Republike Slovenije.
(50.2) Župan skrbi za objavo splošnih aktov, ki jih je sprejel svet.
51. člen
(51.1) Splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v samem aktu drugače določeno.
1. Predlog splošnega akta za prvo obravnavo
52. člen
(52.1) Postopek za izdajo splošnega akta se začne s predložitvijo predloga splošnega akta za prvo obravnavo.
53. člen
(53.1) Predlog splošnega akta za prvo obravnavo vsebuje rešitve v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
(53.2) Obrazložitev mora vsebovati:
– zakonsko podlago,
– razloge, zaradi katerih je splošni akt potreben,
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje splošnega akta in način zagotovitve teh sredstev,
– katere nove naloge bodo naložene organom občine in drugim pristojnim službam,
– druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlagani splošni akt.
54. člen
(54.1) Predlog splošnega akta obravnavajo pristojni odbori in komisije sveta ter predložijo svetu pisno mnenje.
(54.2) Če predloga splošnega akta za prvo obravnavo v obravnavo ni predložil župan, lahko do njega zavzame stališče in s tem seznani svet.
55. člen
(55.1) Ko svet po končani obravnavi sprejme predlog splošnega akta po prvi obravnavi, določi mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga splošnega akta za drugo obravnavo.
2. Predlog splošnega akta za drugo obravnavo
56. člen
(56.1) Predlog splošnega akta za drugo obravnavo se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
(56.2) V obrazložitvi mora predlagatelj navesti:
– kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani v prvi obravnavi,
– pripombe in predloge, ki jih ni sprejel in razloge za to,
– v čem se posamezne določbe razlikujejo od določb predloga splošnega akta v prvi obravnavi,
– kako bo zagotovljeno izvajanje splošnega akta,
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje splošnega akta in način zagotovitve teh sredstev,
– druge pomembne okoliščine v zvezi s splošnim aktom.
57. člen
(57.1) Pripombe, ki imajo namen spremeniti ali dopolniti predlog splošnega akta, lahko dajo svetniki, župan, komisije in odbori sveta le v obliki amandmaja.
58. člen
(58.1) Predlagatelj predloga splošnega akta lahko spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predlog, dokler obravnava ni končana.
(58.2) Če se predlagatelj splošnega akta z amandmajem strinja, ga lahko vključi v besedilo predloga splošnega akta, tako da je predloženi amandma sestavni del predloga splošnega akta in ni potrebno posebno glasovanje o takšnem amandmaju.
59. člen
(59.1) Po končani razpravi o predlogu splošnega akta za drugo obravnavo svetniki odločajo o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko razpravlja le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odločajo svetniki o predlogu splošnega akta.
(59.2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
(59.3) Če je k posameznemu členu predloga splošnega akta predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve.
3. Amandma
60. člen
(60.1) Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.
(60.2) Amandma lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati splošni akt.
(60.3) Svetnik ima na podlagi obrazložitve predlagatelja pravico med obravnavo svoj amandma spremeniti, dopolniti, ali umakniti.
61. člen
(61.1) Amandma k predlogu splošnega akta je treba vložiti najmanj dva dni pred sejo, razen če je predlog splošnega akta dan na seji.
(61.2) Amandma se vloži svetu.
(61.3) Amandmaje iz tega člena morajo dobiti svetniki najkasneje na začetku seje.
4. Posamični akti občine
62. člen
(62.1) Posamični akti občine, ki jih določa statut občine ali zakon se sprejemajo v enofaznem postopku.
(62.2) Za pripravo in sprejem posamičnih aktov se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika za pripravo in sprejem splošnih aktov.
V. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN POGOJI DELA SVETNIKOV
1. Vprašanja in pobude svetnikov
63. člen
(63.1) Na dnevni red vsake redne seje mora biti uvrščena posebna točka “vprašanja in pobude svetnikov”.
(63.2) Če člani sveta drugače ne odločijo, je to zadnja točka dnevnega reda in traja največ eno uro.
(63.3) Pod to točko ima vsak svetnik pravico postavljati vprašanja in pobude županu, tajniku občinske uprave, načelnikom občinske uprave, odborom in komisijam sveta ali drugim organom občine iz njihove pristojnosti.
64. člen
(64.1) Vprašanje ali pobuda sta lahko pisna ali ustna. Biti morata jasna, razumljiva in določna.
65. člen
(65.1) Na pobudo oz. vprašanje, ki ga je zastavil na seji, prejme svetnik ustni odgovor takoj, pisni odgovor pa do naslednje seje, če pristojen za odgovor ni navzoč oziroma, če odgovora ni mogoče podati takoj. V tem primeru se odgovor dostavi vsem članom sveta.
(65.2) Ko dobi svetnik odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje, če odgovor ni konkreten in razumljiv, ali če se ne nanaša na zastavljeno vprašanje.
(65.3) Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(65.4) Če svet sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
2. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
66. člen
(66.1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(66.2) Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katere član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti tajnika sveta. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more obvestiti o svoji odstonosti tajnika sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
67. člen
(67.1) Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
(67.2) Če svetnik večkrat neupravičeno ne pride na sejo sveta, mora tajnik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
3. Imunitetna pravica
68. člen
(68.1) Od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma je razrešen dolžnosti uživa svetnik imuniteto.
(68.2) Svetnik ne more biti kazensko obravnavan, priprt ali kaznovan za mnenje ali stališče, ki ga je zagovarjal, ali za glas, ki ga je dal na seji sveta, ali kot član delovnega telesa.
(68.3) Če se svetnik sklicuje na imuniteto za dejanje iz drugega odstavka tega člena, se zoper njega ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja sveta.
4. Povračilo stroškov svetnikom
69. člen
(69.1) Za udeležbo na sejah sveta in delovnih teles, pripada svetnikom in članom delovnih teles nadomestilo v višini, ki jo predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sprejme občinski svet.
VI. DELOVNA TELESA SVETA
1. Delovanje odborov sveta
70. člen
(70.1) Odbori imajo predsednika in 5 članov.
(70.2) Člane odbora imenuje svet izmed svojih članov in občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(70.3) Člani odbora so imenovani, če je za predlog glasovala večina navzočih članov sveta.
(70.4) Predsednika odbora volijo člani odbora med sabo. Predsednik odbora je izvoljen z večino glasov.
71. člen
(71.1) Odbor sveta opravlja naloge, ki jih določa statut občine; lahko pa opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
72. člen
(72.1) Za delo odbora se smiselno uporabljajo določila poslovnika sveta, če odbor svoje delovnje in odločanje ne uredi s svojim poslovnikom.
73. člen
(73.1) Odbor ima tajnika, ki ga določi tajnik občinske uprave med delavci občinske uprave v soglasju s predsednikom odbora in vodjem urada občinske uprave. Tajnik je lahko tudi eden izmed članov odbora.
(73.2) Tajnik odbora pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži odbor.
2. Delovanje komisij sveta
74. člen
(74.1) Za delo komisij se smiselno uporabljajo določila poslovnika sveta, če komisija svoje delovanje in odločanje ne uredi s svojim poslovnikom.
75. člen
(75.1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in štiri člane, od katerih morajo biti predsednik in najmanj dva člana, člani sveta.
(75.2) Komisija pripravlja predloge za volitve in imenovanja iz pristojnosti sveta. K predlogom župana in tajnika občinske uprave daje svoje mnenje in svetu predlaga odločitev v zvezi s predlogom.
(75.3) Komisija pripravi predlog denarnega nadomestila funkcionarjem občine. Komisija tudi pripravi predlog denarnega nadomestila članom sveta, predsedniku in podpredsedniku sveta, podžupanu, predsednikom in članom odborov, komisij ter predsedniku in članom nadzornega odbora.
76. člen
(76.1) Komisija za statut in poslovnik sveta ima predsednika in sedem članov. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta ter drugi občani.
(76.2) Pri delu komisije sodeluje predstavnik oddelka za pravne zadeve, ki poda strokovno mnenje.
(76.3) Komisija za statut in poslovnik pripravi osnutek in predlog statuta občine in poslovnika sveta. Komisija razpravlja glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom o vseh aktih, ki jih sprejema svet ter mu dostavi svoje mnenje - poročilo. Na zahtevo sveta komisija pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejema svet ter na zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.
(76.4) Predsednik sveta lahko odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema svet, dodeli v obravnavo komisiji za statut in poslovnik.
77. člen
(77.1) Svet lahko za proučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti ustanovi komisije. Z aktom o ustanovitvi se določijo njihove naloge in roki.
78. člen
(78.1) Komisija ima tajnika, ki ga določi tajnik občinske uprave med delavci občinske uprave, v soglasju s predsednikom komisije.
(78.2) Tajnik komisije pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži komisija.
VII. JAVNOST DELA
79. člen
(79.1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je praviloma javno.
(79.2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta in njegovih delovnih teles, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta ter na druge načine.
(79.3) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma javna občila.
80. člen
(80.1) Tajnik občinskega sveta skrbi za obveščanje javnosti in sodelovnje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(80.2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu sveta in njegovih delovnih teles.
81. člen
(81.1) Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje sveta.
(81.2) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivom zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
VIII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
82. člen
(82.1) Za spremembe ali dopolnitve tega poslovnika se uporabljajo določila statuta in tega poslovnika za sprejem splošnega akta.
(82.2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
83. člen
(83.1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za statut in poslovnik, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(83.2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik.
(83.3) Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija za statut in poslovnik, odloči svet z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov.
IX. KONČNI DOLOČBI
84. člen
(84.1) Z dnem, ko prične veljati ta poslovnik sveta, preneha veljati začasni poslovnik sveta, sprejet na 1. seji sveta, dne 21. 12. 1994 (Uradni list RS št. 14/95)
85. člen
(85.1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-07/96-08
Tržič, dne 7. marca 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l. r.
